Jedro

S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Davčni urad Ljubljana ugotovil, da so knjigovodske evidence Davčne uprave RS po stanju na dan 9. 11. 2006 izkazovale dolg do davčnega zavezanca A. d.o.o. v višini 944,24 EUR, zato se zoper davčnega zavezanca opravi davčna izvršba dolga izbrisane družbe. V izreku je tudi zapisano, da rubež sredstev po tem sklepu ne zajema prejemkov, ki so po določbi 159. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) izvzeti iz davčne izvršbe, v kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec.

V obrazložitvi davčni organ pojasnjuje, da je Okrožno sodišče v Ljubljani dne … 2006 po uradni dolžnosti na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod) izbrisalo iz sodnega registra pravno osebo A. d.o.o. V nadaljevanju se sklicuje na 27. člen ZFPPod in 425. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Nato ugotavlja, da je iz izpisa sodnega registra razvidno, da je tožnik oseba, ki je imela ob prenehanju izbrisane pravne osebe položaj aktivnega družbenika, ki je imel možnost vpliva na njeno upravljanje in poslovanje, in ki v skladu s 33. členom ZFPPIPP ob nastopu insolventnosti ni ravnal s profesionalno skrbnostjo poslovno finančne stroke ter si prizadeval, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Sklicuje se tudi na 47. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Pojasnjuje tudi, da je davčni organ začel davčno izvršbo v skladu s 143. oziroma 145. členom ZDavP-2. Ministrstvo za finance kot drugostopni davčni organ je s svojo odločbo št. DT 499-29-261/2014 z dne 21. 3. 2014 pritožbi tožnika zoper izpodbijano odločbo delno ugodilo ter sklep v izreku in temu pripadajočemu seznamu izvršilnih naslovov spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka njegove odločbe. V preostalem je njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi pojasnjuje, da pritožnik ne ugovarja vlogi aktivnega družbenika, prvostopni organ pa je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi pojasnil, zakaj pritožnika šteje kot aktivnega družbenika izbrisane družbe A. d.o.o. in ga terja za neporavnane obveznosti omenjene družbe.

V nadaljevanju pritožbeni organ ugotavlja, da prvostopni organ ni postopal v skladu z 242. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Prav tako ugotavlja, da seznam izvršilnih naslovov nima vseh sestavin, kot jih določata 151. in 145. člen ZDavP-2. Zato je omenjeni napaki s svojo odločbo v izreku dopolnil oziroma popravil, saj ne gre za take napake, ki se jih ne bi dalo odpraviti.

Glede pritožnikove navedbe, da se ne strinja s samo odmero, pa pojasnjuje, da v skladu s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 ni mogoče izpodbijati izvršilnih naslovov, ki se izvršujejo. Iz v spisu priloženih odmernih odločb je tudi razvidno, da sta bili vročeni še tedaj obstoječi pravni osebi in kolikor se slednja tedaj ni strinjala z odmero, bi morala zoper odločbi vložiti pritožbo. V omenjenem postopku pa pritožnik tega ne more več storiti.

Tožnik v tožbi pojasnjuje, da želi od davčnega organa podatke o tem, kje in kdaj je imelo podjetje A. d.o.o. lokal, ki bi ga dajalo v najem in bi bilo zato podvrženo obdavčitvi. Trdi, da podjetje nikoli ni imelo v lasti nobenega lokala. Meni, da je pred leti nekdo moral narediti hudo napako, ki pa je ne prizna. Smiselno zato predlaga, naj se izpodbijani sklep v zvezi z odločbo organa druge stopnje odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj tožnikovo tožbo kot neutemeljeno zavrne. Pojasnjuje, da ima tožeča stranka v skladu z določbo 82. člena ZUP možnost vpogleda v dokumentacijo pri organu prve stopnje, kjer se nahajata med drugim tudi odločbi o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga plača neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, to je imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora oziroma imetnik stanovanjske pravice. Poudarja še, da je bil izpodbijani sklep v delu dohodka iz oddajanja nepremičnine v najem z odločbo organa druge stopnje odpravljen.

Sodišče je v zadevi odločilo na seji, v skladu z določbo 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Tožnik v tožbi vztraja na ugovoru, da iz naslova plačila dohodka iz oddajanja premoženja v najem oziroma nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne dolguje ničesar. Ostalih ugovorov v tem upravnem sporu nima. Sodišče tožniku kot pred tem že davčni organ pojasnjuje, da gre v konkretnem primeru za postopek davčne izvršbe. V njem pa na podlagi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Slednje je mogoče le v postopku, v katerem se vzpostavi izvršilni naslov zoper tožnika, ne pa v postopku, kjer se izvršilnega naslova ne ugotavlja več, pač pa se ga zgolj izvršuje.

V ostalem se sodišče z dejanskimi in pravnimi razlogi prvostopnega organa v izpodbijani odločbi ter pritožbenimi razlogi, s katerimi pritožbeni organ zavrne pritožnikovo pritožbo in pojasnjuje svojo odločbo, strinja. Da ne bi prišlo do ponavljanja, se nanje sklicuje tudi sodišče v smislu 71. člena ZUS-1. Glede na povedano sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.