Jedro

Po 147. členu zakona o podjetjih je potrebna odločba, da so izpolnjeni zakonski pogoji za obratovanje tudi v primerih, ko gre v poslovnem prostoru za opravljanje enake dejavnosti po drugem gospodarskem subjektu, kot jo je opravljal prejšnji imetnik teh poslovnih prostorov in je le-ta imel ustrezno odločbo po navedenem členu, ker je po tej zakonski določbi odločba vezana na podjetje kot pravno osebo, saj je lahko le tako varovana pravna varnost tretjih kot tudi pravna varnost samih podjetij.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj z dne 14.6.1993.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Sekretariata za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine z dne 14.4.1993, s katero je ta zavrnil zahtevek tožnika za izdajo odločbe po 147. členu zakona o podjetjih za dislocirani poslovni prostor v Ljubljani. V obrazložitvi navaja, da so inšpekcijske službe iz Ljubljane dne 25.2.1993 opravile komisijski ogled trgovine na drobno z živilskimi izdelki v Ljubljani in ugotovil, da niso izpolnjeni minimalno-tehnični, sanitarno-higienski pogoji in pogoji varstva pri delu za opravljanje dejavnosti trgovine na drobno z živilskimi izdelki. Dne 9.3.1993 je prvostopni organ pisno zaprosil tožnika, da dopolni vlogo z dokazili, navedenimi v zapisniku. Stranka je prejela pisni poziv dne 10.3.1993, vendar nanj ni odgovorila. Odločba prvostopnega organa je po mnenju tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Tožena stranka meni, da je ob spremembi gospodarskega subjekta, kljub temu, da se poslovni prostori, naprave, oprema in dejavnost niso spremenili, potreben ponoven inšpekcijski ogled teh prostorov, ki naj bi potrdil, da se predpisani pogoji v poslovnem prostoru za opravljanje dejavnosti kljub spremembi subjekta niso spremenili in da ustrezajo pogojem za opravljanje registrirane dejavnosti. Tožnik si bo moral v skladu z 8. členom zakona o graditvi objektov pridobiti tudi uporabno dovoljenje. Tožnik v tožbi smiselno navaja, da zavračanje zahtevkov za dovoljenje za opravljanje dejavnosti na razlog, ki se nanaša na uporabno dovoljenje, ni utemeljen. Objekt, v katerem naj bi se opravljale dejavnosti in je predmet tega postopka, je bil zgrajen na podlagi priglasitve del, za kar po 79. členu zakona o graditvi objektov ni potrebno uporabno dovoljenje. Tožnik je tudi mnenja, da ni pravne podlage, da tožena stranka od tožnika zahteva odločbo po 147. členu zakona o podjetjih (ZPod), saj so se navedeni prostori že prej uporabljali za isto dejavnost in je prejšnji najemnik teh prostorov G.V. imel dovoljenje za opravljanje dejavnosti trgovine z mešanim blagom. Pri tem se sklicuje na stališče Gospodarske zbornice Slovenije in stališče Republiškega javnega tožilstva. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila. Tožba je utemeljena.

Tožbeni ugovor, da je bila lastniku V.G. za navedeni poslovni prostor že izdana odločba, s katero je bilo ugotovljeno, da poslovni prostori v Ljubljani izpolnjujejo pogoje za opravljanje trgovine z mešanim blagom in da zato odločba po 147. členu ZPod v tem primeru ni potrebna, po mnenju sodišča ni utemeljen.

Sodišče je glede pravnega vprašanja, ali je po 147. členu ZPod potrebna odločba, da so izpolnjeni zakonski pogoji za obratovanje v primerih, ko gre v poslovnem prostoru za opravljanje enake dejavnosti po drugem gospodarskem subjektu, kot jo je opravljal prejšnji imetnik teh poslovnih prostorov in je le-ta imel ustrezno odločbo po navedeni določbi zakona že, v sodbi U 657/93 zavzelo stališče, da je že iz same dikcije navedene zakonske določbe in namena, ki ga ta zakonska določba zasleduje (varovanje koristi tretjih, bodisi da gre za delavce v podjetjih ali pa dejavnost povzroča škodljive učinke na človekovo okolje), mogoče utemeljeno sklepati, da zakon v 147. členu veže odločbo na podjetje kot pravno osebo. Le taka pravna razlaga te določbe zagotavlja po mnenju sodišča pravno varnost tretjih kot tudi pravno varnost samih podjetij, kar je nedvoumno temeljna sestavina pravne države, za kar Slovenijo proglaša ustava.

Glede tožbenega ugovora, ki se nanaša na uporabno dovoljenje, se sodišče strinja s trditvijo tožnika, da iz 74. člena zakona o graditvi objektov (Ur. l. SRS, št. 29/86 - ZGO) izhaja, da se uporabno dovoljenje ne izda v primeru, ko po določbah tega zakona ni potrebno gradbeno dovoljenje, to pa ni potrebno, če je bil objekt zgrajen na podlagi priglasitve del. Sodišče pa pri tem opozarja še na 46. člen navedenega zakona, ki določa, da gradbeno dovoljenje ni potrebno za objekte, za katere ni predpisano lokacijsko dovoljenje in določa postopek priglasitve teh del. Iz zbranega dokaznega gradiva v upravnih spisih ni razvidno, da bi tožena stranka v postopku to navedbo tožnika preverjala. Upravni organ bi v postopku moral zbrati podatke in ugotoviti dejstva tudi v zvezi z navedeno tožbeno navedbo in šele na podlagi vseh tako zbranih podatkov bi lahko sklepal o dejanskem stanju, ki je podlaga za pravilno uporabo materialnega predpisa. Sodišče je tudi ugotovilo, da v spisih ni zapisnika o opravljenem inšpekcijskem ogledu z dne 25.2.1993, na katerega se tožena stranka sklicuje. Sodišče zato ni moglo presoditi, za kakšen ogled je v tem primeru sploh šlo. Sodišče pripominja, da postopek v tej zadevi vodi upravni organ in je zato po zakonu o splošnem upravnem postopku - ZUP (194. - 198. člen) ogled dolžan opraviti sam in te zakonske obveze ne more prenesti na inšpekcijski organ. V spisu tudi ni pisnega poziva tožniku, da naj dopolni vlogo z dokazili, torej listinami, na katere se tožena stranka v odločbi opira.

Ker sodišče zaradi navedenih nepravilnosti ne more presoditi zakonitosti izpodbijane odločbe, je odločbo odpravilo na podlagi 2. odst. 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/1/94).