12. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. - A., d.d., Ž., ki jo zastopa odvetniška družba B. - B., d.n.o., o.p., Z., na seji senata dne 21. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. - A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 46/2003 z dne 12. 12. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica (v pravdi tožeča stranka) izpodbija v izreku navedeno sodbo, s katero je Vrhovno sodišče njeno revizijo zoper sodbo Višjega sodišča zavrnilo kot neutemeljeno.

2.V ustavni pritožbi pritožnica uveljavlja kršitev 22. in 23. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP). Ne strinja se s stališčem Vrhovnega sodišča, da za notarski zapis po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. -ZIZ) ali kakšnem drugem predpisu ni določeno, da pripelje do ločitvene pravice in da se z dogovorom o neposredni izvršljivosti ustvari zgolj izvršilni naslov, nastanka izločitvene pravice pa dogovor o neposredni izvršljivosti ne omogoča. Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da v reviziji ni uveljavljala izločitvene pravice, temveč nastanek tako imenovane druge ločitvene pravice, pri tem pa se je sklicevala na stališče, sprejeto v sodbi Vrhovnega sodišča št. III Ips 184/99 z dne 13. 1. 2000. Glede te sodbe Vrhovnemu sodišču očita, da se o njej ni izjasnilo. Pritožnica meni, da bi Vrhovno sodišče moralo pojasniti, ali gre v njenem primeru in primeru, na katerega se je sklicevala, za primerljivo dejansko in pravno situacijo, in če je tako, navesti tudi razloge za spremembo pravnega stališča v zvezi s tem vprašanjem.

B.

3.Pritožnica v ustavni pritožbi oporeka pravilnosti uporabe prava. Ne strinja se s stališčem, ki ga je Vrhovno sodišče sprejelo v izpodbijani sodbi glede nastanka ločitvene pravice na temelju notarskega zapisa. Ustavno sodišče ni nadaljnja instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zatrjevana napačna uporaba materialnega prava sama po sebi še ne pomeni kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

Navedena pravica je namreč ustavno procesno jamstvo. Kršitev ustavnih procesnih jamstev pa ni mogoče utemeljiti z argumenti, da je odločitev sodišč po vsebini napačna.

4.Pritožnica Vrhovnemu sodišču očita, da je v njenem primeru odločilo drugače kot v sodbi št. III IPs 184/99 z dne 13. 1. 2000 ter da ni obrazložilo zakaj. Ta očitek ni utemeljen.

Vrhovno sodišče je jasno navedlo, da se ne strinja s stališčem, ki ga vsebuje omenjena sodba št. III Ips 184/99 z dne 13. 1. 2000, ter svojo odločitev prepričljivo in ustrezno obrazložilo ter jo podprlo z argumenti, ki jih v pravni znanosti uveljavljene metode razlage zakonov dopuščajo. Zgolj dejstvo, da pritožnica v postopku revizije ni uspela in da pravo razume drugače od sodišča, pa ne zadostuje za sklep o kršitvi navedene ustavne pravice.

5.Pritožnica zatrjuje tudi kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave (oziroma iz 6. člena EKČP), vendar je v ustavni pritožbi ne pojasni. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem navedene kršitve pa ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti.

6.Glede očitka, da v pritožničinem primeru ni šlo za "izločitveno pravico", ki jo Vrhovno sodišče v svoji obrazložitvi izpodbijane sodbe omenja, pa Ustavno sodišče glede na celotno vsebino sodbe ugotavlja, da je Vrhovno sodišče presojalo pritožničino ločitveno in ne izločitveno pravico, kakor je očitno pomotoma zapisalo.

7.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger