Jedro

Dedič je v zapuščinskem postopku zatrjeval, da je sodedinji izplačal doto – smiselno torej, da je bila dedno odpravljena, zato je tako navedbo moč šteti kot zahtevo za vračunanje darila zakonitemu dediču v dedni delež.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v zapuščinskem postopku po pokojni J. Z. v izpodbijanem sklepu v tč. I ugotovilo, da zapuščina obsega nepremičnino parc. št. ..., ki je vpisana pri vl. št. ... k.o. P. Nadalje je ugotovilo, da po odbitku pogrebnih stroškov je zapuščina pasivna in da zapustnica ni napravila oporoke, zato pridejo v poštev za dedovanje po zakonu kot dediči I. dednega reda zapustničin sin M. Z., zapustničin sin A. Z., zapustničina hči L. Z., zapustničina hči E. V., zapustničina hči P. P. in zapustničin sin F. Z. Ugotovilo je, da zaradi smrti dediča F. Z. po uvedbi dedovanja po J. Z. pride v poštev za dedovanje dedič F. Z., to je F. Z. ml. in sicer po sklepu o dedovanju tega sodišča z dne 8.11.2001, opr. št. D 41/2001. V izreku pod tč. II je sodišče razglasilo kot dediče po zakonu zapustničinega sina M. Z., zapustničinega sina A. Z., zapustničino hčer L. Z., zapustničino hčer E. V., zapustničino hčer P. P. in zapustničinega vnuka F. Z. vsakega do 1/6 zapuščine. Dediči so se priglasili k dedovanju, nato pa so vsi dediči z izjemo L. Z. odstopili njim pripadajoči dedni delež F. Z. ml., kar je dedič sprejel. V izreku pod tč. III je sodišče odredilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi pri zapustnici lastni nepremičnini parc. št. ..., ki je vpisana pri vl. št. ... k.o. P., opravilo vknjižbo lastninske pravice za osebi z imenom: a) F. Z., roj. 9.12.1968, stanujoč S. n. g. ..., D. do 5/6 deleža in b) L. Z., roj. 31.5.1941, N. L. ..., Š. do 1/6 deleža. Dedič F. Z. se je zoper sklep o dedovanju pravočasno pritožil. Navaja, da vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega prava. Meni, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Dedič je na naroku 6.3.2003 sodišču predložil listino – potrdilo z dne 11.8.1969, s katerim je L. Z. potrdila, da je dne 11.8.1969 sprejela od Z. F. znesek 2.000,00 ND kot dedno odpravnino po svojih starših. Poleg tega pa je Z. L. dobila še parc. št. ... in ... Z. L. ni osporavala prejem denarja oz. podpisa na prej navedenem potrdilu. Če je torej bila dedno odpravljena, ji potem takem ne gre dedni delež po J. Z. Parcela št. ..., vpisana v vl. št. ... k.o. P. je po pomoti bila izpuščena iz izročilne pogodbe z dne 10.4.1967 in sta jo starša dediča F. Z., to je oče F. Z. in mati Z. J. od takrat dalje ves čas hasnovala. Glede na navedeno potrdilo in dejstvo, da je dobila tudi dve parceli, bi bilo potrebno ugotoviti ali je L. Z. bila dejansko dedno odpravljena. Če je torej bila dedno odpravljena, ji potem ne gre dedni delež po pokojni materi. Zato je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, pritožnik pa predlaga, da Višje sodišče v Celju pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje.

Dediči B. V., A. Z., M. Z. in P. P. so v odgovoru na pritožbo navedli, da so bili že izplačani, tako kot L. Z., in da je bila v prevzemni pogodbi napaka, ker ni bila zajeta parcela št. ..., vpisana v vl. št. ... k.o. P., zato nihče več ni upravičen zahtevati dodatne dediščine. Predlagajo, da sodišče razsodi v prid pritožnika.

Dedinja L. Z. pa je v odgovoru na pritožbo navedla, da stališče pritožnika odklanja in da se sklicuje na stališče, predstavljeno v dopisu z dne 27.2.2009. Pritožba je utemeljena.

Iz zapisnika o naroku dne 6.6.1996 izhaja, da je F. Z. (pok.) na njem navajal, da je bratom in sestram izplačal doto, potem ko je po izročilni pogodbi, sklenjeni 10.4.1967 s staršema, in darilni pogodbi, sklenjeni istega dne z brati in sestrami, postal lastnik vsega domačega posestva, zaradi česar sestri ne da ničesar. Smiselno je torej zatrjeval, da je bila dedinja L. Z. dedno odpravljena. To navedbo, kakor tudi navedbo dediča F. Z. na naroku dne 6.3.2003, da so bili vsi otroci pokojne J. Z. izplačani in da je dobila L. Z. celo več, kot ji je šlo, je mogoče razumeti le kot zahtevo dediča F. Z. za vračunanje darila zakonitemu dediču v dedni delež. Zato bi moralo zapuščinsko sodišče na naroku z dediči razčistiti vse tiste okoliščine, ki jih Zakon o dedovanju (ZD) predvideva v zvezi z vračunanjem v zakoniti dedni delež v členih 46 do 58, česar pa ni storilo. Iz podatkov v spisu pa prav tako izhaja, da dedič F. Z. zatrjuje, da je bila parcela št. ..., vpisana v vl. št. ... k.o. P., ki po izpodbijanem sklepu predstavlja zapuščino po pok. J. Z., po pomoti izpuščena iz izročilne pogodbe z dne 10.4.1967 in da sta jo starša dediča F. Z. od takrat dalje hasnovala. Dedič F. Z. torej smiselno zatrjuje, da to premoženje ne spada v zapuščino. Po I. odst. 212. čl. ZD pa mora sodišče v primeru, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo.

Utemeljeni pritožbi dediča F. Z. je glede na obrazloženo sodišče druge stopnje ugodilo, sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, saj samo glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti (355. čl. v zv. s 3. tč. 365. čl. in I. odst. 366. čl. ZPP ter v zv. s 163. čl. ZD). Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku upoštevati zgoraj obrazložene pomanjkljivosti ter o zatrjevanjih dediča F. Z. odločiti v skladu z določbami ZD.