Jedro

Ponovne hujše kršitve delovnih obveznosti delavca po izteku preizkusne dobe, v kateri je bila izvršitev disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja pogojno odložena, ob dejstvu, da je bil delavec vinjen na delu in je bil že pred tem zaradi alkoholizma razporejen na manj zahtevna dela, upravičujejo izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev disciplinskih sklepov tožene stranke z dne 20.2.1996 in 29.3.1996, s katerima je bil tožniku po izvedenem disciplinskem postopku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki v posledici gornjih sklepov ni zakonito prenehalo in še traja ter mu je tožena stranka dolžna zagotoviti neprekinjene pravice iz delovnega razmerja in mu povrniti stroške postopka. Svojo odločitev je utemeljevalo s tem, da je bil tožniku za dne 23.1.1996 ugotovljeno vinjenost na delu najstrožji disciplinski ukrep zakonito izrečen.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno spremembo v smeri ugoditve zahtevku, podredno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem navaja, da stopnja v disciplinskem postopku očitane vinjenosti na delu ni bila ugotovljena, da je tega dne normalno delal do konca delovnega časa in delo ni bilo bistveno moteno, prvostopno sodišče pa je tudi neutemeljeno ugotavljalo že predhodna opozorila tožniku glede uživanja alkohola zgolj na podlagi nepreverjene zabeležbe v mnenju sindikata, ki je bilo sicer za tožnika pozitivno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z izrekom in razlogi izpodbijane sodbe, ki jo je prvostopno sodišče sprejelo na podlagi dovolj popolno razčiščenega dejanskega stanja in ob pravilni uporabi materialnega prava, pri tem pa tudi absolutno bistvenih kršitev postopka pred prvostopnim sodiščem ni bilo zaslediti, drugih bistvenih kršitev pa tožnik v svoji pritožbi ni obrazložil. V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče poudarja, da je bilo že v disciplinskem postopku pri toženi stranki izrecno ugotovljeno, da je bil tožnik zaradi težav z alkoholom večkrat ustno opominjan, že v septembru 1994 pa mu je bil zaradi vinjenosti na delu izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, takrat s pogojno odložitvijo za dobo enega leta. Tokratno disciplinsko kršitev je torej tožnik storil le nekaj mesecev po izteku navedene pogojne dobe. V povezavi s težavami z alkoholom je bil po ugotovitvah v disciplinskem postopku tožnik že predhodno razporejen iz opravljanja vratarske službe na nezahtevna dela sortiranja poštnih pošiljk, pa še tu v primerih vinjenosti ni bilo mogoče pričakovati normalno efektivnega in zanesljivega dela. Prvostopno sodišče ni imelo resnega razloga za dvom v take ugotovitve disciplinskih organov, saj uživanja alkohola spornega dne pred nastopom dela tožnik ni zanikal, stopnja vinjenosti pa je bila očitno takšna, da je zbudil pozornost pri nadrejenih, ki so zato odredili preizkus z alkotestom.

Glede na povedano tudi pritožbeno sodišče šteje za izkazano, da je prišel tožnik dne 23.1.1996 vinjen na delo, tako da je bil v celoti podan dejanski stan hujše kršitve delovne obveznosti iz 16. točke 8. člena toženkinega disciplinskega pravilnika in mu je bil ob pogojih iz 10. člena pravilnika, upoštevaje, da je bilo delo tožnika zaradi vinjenosti oteženo, da je morala tožena stranka zaradi težav z alkoholom tožnika že predhodno razporediti na enostavnejša dela in da je bil tožniku le dobro leto pred tem zaradi vinjenosti na delu že izrečen takrat pogojni disciplinski ukrep, s spornima sklepoma tokrat disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja zakonito izrečen.

Glede na to je tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in kot pravilno in zakonito potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.