Jedro

Očetova pripravljenost, da poleg preživnine prispeva k stroškom za deklico, je pozitivna, a ne odvezuje sodišča, da v porazdelitvi preživninske obveznosti upošteva vse stroške, ki jih po zakonu zajema preživnina.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne udeleženke se delno ugodi in se izpodbijani sklep - v II. točki izreka spremeni tako, da se v prvi alineji besedilo "od 15.30 ure" nadomesti z besedilom "od 17. ure", - v III. točki izreka spremeni tako, da se znesek mesečne preživnine zviša za 35 EUR.

II. V ostalem delu se pritožba nasprotne udeleženke in v celoti pritožba predlagatelja zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Udeleženca sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se hči udeležencev zaupa v varstvo in vzgojo materi (I. točka izreka), (2) da stiki med očetom in hčerjo potekajo vsak drugi vikend od petka popoldan do nedelje zvečer in vsak teden ob sredah popoldan, polovico medletnih počitnic, vsak drugi praznik in 10 dni med poletnimi počitnicami (II. točka izreka), (3) da je oče dolžan za hčerino preživljanje prispevati 210 EUR mesečno (III. točka izreka) in (4) da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Predlagatelj v pritožbi zoper III. točko izreka uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se preživnina določi v višini 170 EUR.

Iz potreb, ugotovljenih v sklepu, izhaja, da te znašajo kvečjemu 270 EUR mesečno.

Napačna je razporeditev preživninskega bremena. Med pritožnikove dohodke sodišče ne bi smelo prišteti regresa, materialnih stroškov in minulega dela. Njegov delež bi smel znašati največ 60 %. Ponudil se je, da prispeva k stroškom za nakup šolskih potrebščin, kar pomeni, da je tudi v bodoče pripravljen pomagati pri preživljanju izven uradno določene preživnine.

3. Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper II. in III. točko izreka uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Odločitev o stikih temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Sodišče ni raziskalo okoliščin v zvezi z možnostjo spolne zlorabe med izvrševanjem stikov. Na podlagi policijskega poročila z dne 14. 4. 2022 ni mogoče trditi, da je bil sum zoper predlagatelja ovržen. Policija ni opravila razgovora z deklico, niti ni bil v okviru preiskave angažiran strokovnjak, ki bi z njo opravil ustrezen pogovor. Postavitev izvedenca klinične psihologije je predlagala zaradi ugotovitve, ali so stiki hčere z očetom deklici v korist in ne zaradi raziskave suma kaznivega dejanja. Morebitna kršitev otrokove spolne nedotakljivosti med izvrševanjem stikov je pomembna za to presojo. S stopnjo gotovosti je treba ugotoviti, ali so stiki otroku v korist ali ga ogrožajo. Sodišče lahko svojo odločitev sprejme le na podlagi neposredno izvedenih dokazov in ne sme povzemati zaključkov drugih organov kot svojih. Sodišče bi moralo izvesti dokaze, ki bi razjasnili, zakaj se je dekličino obnašanje po izvajanju stikov s predlagateljem spremenilo in zakaj je svoji sestri in materi rekla, da oče drži svojo roko v spodnjih hlačkah oziroma prst v piški. To je mogoče ugotoviti le z izvedencem klinične psihologije, ki bi opravil razgovor s hčerko.

Sodišče se ne bi smelo opreti na policijsko poročilo tudi iz razloga, ker je izrazito pomanjkljivo in v nasprotju z ostalimi dokazi v tem postopku. Poročilo obravnava le sum kaznivega dejanja v obliki penetracije v vagino in se ne opredeljuje do drugih oblik kršitve spolne nedotakljivosti. Poročilo laično zaključuje, da sum izvira od nasprotne udeleženke, ki naj bi imela psihične težave, teh pa izvedensko mnenje, pridobljeno v tem postopku, ne potrjuje.

Podrejeno predlaga, naj se stik med vikendom začne ob 17. uri, kot sta se udeleženca dogovorila že med postopkom.

Med stroški za deklico sodišče ni upoštevalo vseh stroškov za šolo. V letošnjem šolskem letu so resda znašali le 10 EUR mesečno, a bo v prihodnje gotovo nastajal v višjem znesku, in sicer 20 do 25 EUR mesečno. Prav tako ni bil upoštevan strošek šolske prehrane. Nasprotna udeleženka še ni razpolagala s podatkov o njegovi višini, a ga je bilo sodišče v skladu z otrokovo koristjo dolžno upoštevati. Po splošno znanih dejstvih – ceniki šolske prehrane so regulirani – znaša povprečno 80 EUR mesečno. V okviru običajnih potreb otroka bi moralo sodišče med običajne stroške vključiti tudi plačilo likovnega pribora v šoli, stroške prevozov, predstav, dnevov dejavnosti, šole v naravi. Sodišče ni upoštevalo stroška za higieno in frizerja, ki znaša vsaj 20 EUR mesečno. Individualne dekličine potrebe tako znašajo najmanj 350 EUR mesečno, skupni stroški preživljanja pa najmanj 450 EUR mesečno. Preživnina bi tako morala znašati najmanj 315 EUR.

4. Udeleženca v odgovorih na pritožbo nasprotnega udeleženca predlagata njuno zavrnitev.

5. Pritožba nasprotne udeleženke je delno utemeljena. Predlagateljeva pritožba ni utemeljena.

_O stikih med očetom in hčerjo_

6. Neutemeljen je materin pritožbeni očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju v zvezi s sumom spolne zlorabe. Sodišče se je oprlo na izsledke policijske preiskave naznanjenega suma. V tem okviru resda ni bil opravljen razgovor z deklico, a policijsko poročilo ne vzbuja dvoma o pravilnosti implicitne ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da je bil sum z vidika vseh domnevanih ravnanj natančno raziskan in da ni vzbujen dvom o pravilnosti njegovih zaključkov. Ker se pritožba ni podrobneje soočila z ugotovitvami v poročilu, se tudi pritožbenemu sodišču o njem ni treba natančneje izreči. Poleg tega je sodišče zaslišalo mater in očeta in pridobilo dopolnitev izvedenskega mnenja psihološke stroke. Izvedenka je dekličino ravnanje, o katerem je poročala mati, povezala z značilnostmi razvojne faze, v kateri se nahaja deklica. Izsek iz mnenja izvedenke, da v materinem ravnanju ni zaznati strategij za preprečevanje stikov, ni v nasprotju s prej navedeno ugotovitvijo. V teh dokazih je sodišče imelo dovolj zanesljivo oporo za zaključek, da oče med izvrševanjem stikov hčere ni zlorabil. Postavitev izvedenca klinično-psihološke stroke ni bila potrebna.

7. Utemeljen je materin pritožbeni predlog za zamik pričetka stika med vikendom. O tem, da sta ga v dogovoru z očetom zamaknila že med izvrševanjem stikov med postopkom, je poročala že v postopku pred sodiščem prve stopnje, oče pa niti tedaj niti v odgovoru na pritožbo tej navedbi ni nasprotoval. Glede na razdaljo med materinim in dekličinim bivališčem (ki je hkrati kraj opravljanja službe in šolanja) in krajem predaje je zamik razumna prilagoditev okoliščinam.

_O preživnini_

8. Ugotovitev, da dekličine potrebe znašajo najmanj 300 EUR mesečno, temelji na dejstvih, - da ima šestletna hči udeležencev, ki je ob izdaji sklepa pričela obiskovati prvi razred osnovne šole, običajne potrebe otrok svoje starosti, - da so nastali stroški z nakupom šolskih potrebščin v višini 100 EUR, da strošek šolske prehrane še ni znan, da stroški prehrane doma znašajo približno 80 EUR, stroški oblačil in obutve med 80 in 90 EUR, stroški zdravil in ostalega 15 EUR, stroški igrač in razvedrila med 15 in 20 EUR mesečno, kar skupaj znaša najmanj 200 EUR mesečno, - da stroški bivanja znašajo 70 EUR mesečno.

9. Pravilen je očetov pritožbeni izračun, da seštevek (najmanjših) stroškov znaša 270 EUR, vendar pa je utemeljen materin pritožbeni očitek, da sodišče v njem ni ovrednotilo vseh dekličinih potreb v zvezi s šolanjem. Upoštevalo je le začetni strošek nakupa šolskih potrebščin za 1. razred, ne pa tudi stroškov šolske prehrane in ostalih stroškov, ki nastajajo med šolskim letom (likovni pribor, dnevi dejavnosti, šola v naravi ipd.). Mati je pritožbi priložila račun, iz katerega izhaja, da strošek za kosilo in popoldansko malico znaša 61,00 EUR, da je dopoldanska malica v celoti subvencionirana in da strošek za likovni pribor znaša 13,35 EUR, kartica za malico pa 3,47 EUR. Upoštevaje 10 EUR mesečno za nakup šolskih potrebščin ob začetku leta, v povprečju okrog 10 EUR mesečno za ostale sproti nastajajoče stroške in 60 EUR za hrano pritožbeno sodišče ocenjuje skupni strošek v zvezi s šolanjem na 80 EUR, skupne potrebe pa na 350 EUR. Ni pa utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče ni upoštevalo stroška za higieno in frizerja. Ta je vključen v znesku 15 EUR za "zdravila in ostalo".

10. Odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena v razmerju 70 : 30 temelji na ugotovitvah, da očetovi mesečni dohodki znašajo v povprečju zadnjih sedmih mesecev nekaj več kot 1.900 EUR, materini pa nekaj manj kot 1.100 EUR. Sodišče je med očetove dohodke pravilno vključilo dodatek za minulo delo in regres, ni pa izkazano, da bi upoštevalo tudi materialne stroške.

11. Očetova pripravljenost, da poleg preživnine prispeva k stroškom za deklico, je pozitivna, a ne odvezuje sodišča, da v porazdelitvi preživninske obveznosti upošteva vse stroške, ki jih po zakonu zajema preživnina (190. člen Družinskega zakonika).

12. Upoštevaje ugotovljeno razmerje dohodkov staršev in dejstvo, da je deklica zaupana v varstvo in vzgojo materi in pri njej preživi večino časa, je očetovo pritožbeno zavzemanje za drugačno porazdelitev preživninskega bremena neutemeljeno.

13. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke delno ugodilo in izpodbijani sklep v II. točki izreka spremenilo tako, da se stik med vikendom prične ob 17. uri, v III. točki pa tako, da se preživnina zviša za 35 EUR (na 245 EUR mesečno). V ostalem delu je njeno pritožbo in v celoti pritožbo predlagatelja zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da je ureditev razmerja med udeležencema v zvezi s skupnim otrokom v interesu obeh (101. člen ZNP-1).