Jedro

Če ima stranka pooblaščenca, je potrebno sodna pisanja vročati njemu, sicer ni mogoče šteti, da je bilo vabilo na narok pravilno vročeno.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

S ponovnim sklepom o dedovanju je prvo sodišče zlasti ugotovilo obseg zapustnikovega premoženja, na podlagi zakona kot zakonite dediče zapuščine razglasilo zapustnikovo vdovo N. A. ter zapustnikove otroke B. A., S. A., T. L., mld. P. A. in mld. B. L. A. ter v sklep povzelo med dediči sklenjen dedni dogovor.

Zoper sklep se po svojem pooblaščencu pritožuje dedinja N. A., ki uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožnica navaja, da prvo sodišče njenega pooblaščenca ni vabilo na glavno obravnavo, kar je bilo ugotovljeno tudi v zapisniku o poteku le-te. S tem je bila dedinja prikrajšana glede pravice do pravne pomoči in pooblaščenca. Po njegovem naročilu, ki se obravnave spričo nepravilnega vabljenja ni mogel udeležiti, je glede na kratenje pravice do pravnega zastopanja, odklonila podpis zapisnika in s tem tudi v njem vsebovanega dednega dogovora. Pritožnica opozarja na očitno nasprotje med vsebinami zapisnikov ter izrekom sklepa o dedovanju, saj, kot rečeno, dedinja dednega dogovora ni podpisala, sodišče pa ga je kljub temu povzelo v izpodbijani sklep. Pritožnica tudi nasprotuje, da bi stanovanje v Ljubljani pridobil izključno T. L., v kolikor pa bi to stanovanje vseeno dobil, bi moral prevzeti ustrezen del obveznosti iz zapustnikovih dolgov. Nazadnje pritožnica še opozarja, da kot mati mld. P. A. ne ve, ali je bilo s strani pristojnega Centra za socialno delo dano soglasje k dednemu dogovoru ter se vsled tega sprašuje, ali je tak dogovor potem sploh veljaven. Dedinja je pritožbo dopolnila še s svojo laično vlogo, v kateri sodišču pojasnjuje svoje videnje pripoznave očetovstva glede T. L. ter glede odnosa ostalih dedičev do nje, pojasnjuje pa tudi nekatere druge okoliščine, ki pa s samo zapuščinsko zadevo nimajo zveze.

Zoper sklep pa se po svojem pooblaščencu pritožujeta tudi dediča S.A. in B. A.. Pritožnika navajata, da je dedič T. L. z izpodbijanim sklepom favoriziran ter da bi moralo sodišče tudi za del zapuščine, ki ga je prejel, odrediti ločitev zapuščine od dedičevega premoženja.

Sicer pa pritožnika vztrajata pri svojih navedbah, da bi se ločitev od zapuščine morala glasiti le na dedinjo N. A., ki je z dednim dogovorom prevzela vse terjatve do zapuščine.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe dedinje N. A. držijo. Iz spisa ni razvidno, da bi njen pooblaščenec prejel vabilo na zapuščinsko obravnavo, iz zapisnika o tej pa izrecno izhaja, da vabilo zanj ni izkazano. 138. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 določa, da se pisanja vročajo pooblaščencu, kadar ga stranka ima. Poleg tega je pravica do pooblaščenca ena izmed poglavitnih strankinih procesnih pravic (89. čl. ZPP/77). Ravno iz tega razloga je tudi potrebno pisanja, torej tudi vabila, vročati pooblaščencu in tako ni mogoče šteti, da je bilo vabilo pravilno vročeno, če vročitev zastopniku ni bila opravljena. Ker gre v obravnavani zadevi za tak primer, je podana bistvena kršitev pravdnega postopka iz 7. tč. 354/2 čl. ZPP/77. Že iz tega razloga je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti. Vsled tega se pritožbeno sodišče niti ni podrobneje spuščalo v nadaljnje pritožbene navedbe, kljub temu pa pripominja, da je dedni dogovor veljaven le, če ga sklenejo vsi dediči. Glede pritožbe dedičev S.A. in B. A. pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo o ločitvi zapuščine v tej zadevi že pravnomočno odločeno s posebnim sklepom, ki ga je potrdilo tudi Višje sodišče (I Cp 1309/94). Pritožbene navedbe v tej smeri so tako neutemeljene. Sklep o ločitvi zapuščine se nanaša na celotno zapustnikovo premoženje ter tako učinkuje tudi zoper dediča T. L.. Ker pa se pritožnika izrecno pritožujeta zoper sklep z dne 21.5.1998, je sodišče vezano na preizkus le-tega v mejah razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Kot izhaja iz gornje obrazložitve, je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev postopka, zato je pritožbeno sodišče tudi tej pritožbi ugodilo.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče prve stopnje naj v ponovnem postopku vabila za zapuščinsko obravnavo vroči v skladu z določili ZPP, le-to opravi ter odloči o zadevi.