Jedro

Pritožbeno sodišče je upoštevalo listine, čeprav so bile sodišču predložene šele v pritožbi, glede na to, da: 1. ima načelo koncentracije v postopkih taksne oprostitve manjšo težo; 2. da je bila oprostitev predlagana v nepravdnem postopku, kjer so pravila o pravočasnem navajanju dejstev in dokazov manj trdna; ter 3. da je predlagatelj v postopku na prvi stopnji opisal slabo premoženjsko stanje, ki ga listine potrjujejo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Predlagatelja se oprosti plačila sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlagateljev predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Predlagatelj v pritožbi (poimenovani ugovor) zoper navedeni sklep navaja, da ga izpodbija v celoti in iz vseh razlogov. Trdi, da z ženo prejemata invalidsko pokojnino in ostale prejemke, ki skupaj znašajo največ 800 EUR, da skrbita za dva otroka (eden obiskuje vrtec, drugi je dijak) in da ne zmoreta plačevati niti najnujnejših obveznosti. Še veliko težje shajajo, odkar je po podatkih GURS lastnik nepremičnin večje vrednosti in je dolgo trajalo, da je dokazal zmoto. Solastniški koščki zemlje, na katere se nanaša predlog za delitev solastnine, bi mu vsaj malo olajšali finančno stisko. Priložil je potrdila o nakazilih pokojnin za ženo in zase, potrdilo o sinovem statusu študenta in izpolnjen obrazec ZST-1 z vsemi izjavami. Navaja, da nima denarja za odvetnike in sam ne zna pripraviti ustreznih listin v dokaz, da je upravičen do oprostitve sodnih taks. To vlogo mu je v smiselno celoto pomagal oblikovati sin. Predlaga, da se ga oprosti plačila sodnih taks oziroma, da se mu odobri plačilo na več obrokov največ 30 EUR mesečno.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom je bil zavržen predlagateljev predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker niti po pozivu ni dopolnil izjave o premoženjskem stanju, izjava o premoženjskem stanju pa je ostala nepopolna tudi kljub po izteku roka poslani dopolnitvi.

5. Listine, ki jih je pritožnik priložil pritožbi, utemeljujejo zaključek, da bi bila s plačilom sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja pritožnik in njegovi družinski člani. Iz predloženih listin izhaja, (1) da v skupnem gospodinjstvu živijo predlagatelj, njegova žena in dva nepreskrbljena otroka, od katerih eden obiskuje vrtec, drugi pa je dijak, (2) da so dohodki gospodinjstva v letu 2012 znašali skupno 8.855,96 EUR, kar pomeni 738 EUR mesečno, v prvih treh mesecih leta 2013 pa v povprečju mesečno 620 EUR, (4) da živijo v hiši, ki ni v njihovi lasti, in da je predlagatelj lastnik 16 let starega avtomobila, (5) da edino premoženje predstavljajo solastninski deleži nepremičnin, na katere se nanaša predlog za razdružitev solastnine, v zvezi s katerim je nastala taksna obveznost, in (6) da taksna obveznost znaša 518,40 EUR. Dohodek na družinskega člana niti v letu 2012 niti v letu 2013 ni presegal zneska minimalnega dohodka, ki ga zakon predpisuje kot predpostavko za dodelitev denarne socialne pomoči, nepremičnin, ki so predmet delitve, pa ob odločanju tako glede na velikost predlagateljevega solastnega deleža kot glede na število solastnikov ni mogoče upoštevati kot (likvidno) premoženje, ki bi samo zase utemeljevalo zaključek o neobstoju predpostavk za oprostitev plačila sodnih taks.

6. Pritožnik ni izrecno navedel razlogov, zaradi katerih je listine, ki omogočajo odločitev o utemeljenosti njegovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks, predložil šele v pritožbi (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah ZST-1)), iz njegovih navedb pa izhaja, da gre za osebo, ki ni vešča aktivnega sodelovanja v sodnih postopkih. Glede na to, (1) da gre za postopek taksne oprostitve, kjer ima načelo koncentracije manjšo težo kot v pravdnih postopkih, (2) da se predlog za taksno oprostitev nanaša na nepravdni postopek, kjer so pravila o navajanju dejstev in dokazov po naravi stvari manj trda kot v pravdnem postopku, in (3) da je predlagatelj že v postopku na prvi stopnji opisal svoje premoženjsko stanje, ki ga listine, predložene v pritožbenem postopku, potrjujejo, je pritožbeno sodišče o pritožbi odločilo ob upoštevanju teh listin kljub temu, da je bil že poziv k dopolnitvi predloga v postopku na prvi stopnji natančen in konkreten.

7. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se predlagatelja oprosti plačila sodnih taks v postopku pred sodiščem prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).