Jedro

V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora sodišče izdati poseben sklep o dovolitvi spremembe samo v primeru, ko toženec (vsebinski) spremembi nasprotuje, v kolikor pa se s spremembo strinja ali se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, ni razloga za sodno intervencijo in gre za t. im. "tiho" spremembo. Tudi po pritožbeni oceni v pripravljalni vlogi z dne 31. 8. 2022 ne gre za nasprotovanje modifikaciji tožbenega zahtevka po vsebini.

Skladno z Odvetniško tarifo, veljavno v času priznanja stroškov postopka, je bila spodnja meja nagrade za obrazložene vloge 100 točk črtana. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za obrazložene vloge po 2. točki tar. št. 16 OT mogoče priznati 225 točk.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 9. 8. 2021 ter št. dokumenta: ..., št. dosjeja: ... z dne 28. 1. 2021. Tožniku delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni je bila priznana pravica do dela na drugem delu z omejitvami: psihofizično lažje delo, z ročnim premeščanjem bremen do 5 kg, brez vsiljenega ritma in tempa dela, ne na delih, kjer je potreben globinski vid ali obstaja večja nevarnost poškodbe oči in kjer hrup ne presega 75 dBA, brez stalnih ponavljajočih se gibov v zapestjih, brez dvigovanja zgornjih okončin nad horizontalo, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, od 1. 12. 2020 dalje. Tožniku je bila priznana pravica do delnega nadomestila, odločanje o njeni višini in izplačevanju, pa je bilo naloženo tožencu s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe. Toženec je dolžan tožniku povrniti stroške postopka v znesku 445,97 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila.

2. Zoper VI. točko izreka (stroškovna odločitev) in zoper neodločitev o delu zahtevka na razvrstitev v I., podrejeno II. kategorijo invalidnosti se pritožuje toženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da odloči še o delu zahtevka na razvrstitev v I., podrejeno II. kategorijo invalidnosti ter da priznane stroške ustrezno zniža. Tožnik je v tožbi zatrjeval popolno izgubo delazmožnosti in zahteval ugotovitev I., podrejeno II. kategorije invalidnosti. Po izdanem izvedenskem mnenju, da je pri tožniku še vedno podana več kot 50 % delazmožnost in je še nadalje zmožen za opravljanje dela v krajšem delovnem času od polnega, z dvema dodatnima vsebinskima omejitvama, je tožnik tožbeni zahtevek modificiral. In o takšnem zahtevku je sodišče odločilo z izpodbijano sodbo. Sodišče napačno ni odločilo o delu zahtevka na razvrstitev v I., podrejeno v II. kategorijo invalidnosti. Posledično je nepravilna odločitev o stroških postopka, tako zaradi napačne ocene uspeha, kot tudi nepravilnega vrednotenja vlog tožnika z dne 6. 6. 2022 in 31. 8. 2022. Toženec ne soglaša z oceno sodišča, da je tožnik s svojim tožbenim zahtevkom v postopku v celoti uspel zgolj zato, ker je z vlogo z dne 6. 6. 2022 skladno z izvedenskim mnenjem modificiral tožbeni zahtevek. Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je njegova delovna zmožnost v celoti absolutno izgubljena in da ni zmožen več delati niti v krajšem delovnem času z vsebinskimi omejitvami. Tožnik tudi ni zahteval drugačnih vsebinskih omejitev, zahteval je le ugotovitev, da za delo ni več zmožen. Gre za jasno izraženo prepričanje o celotni izgubi delazmožnosti, ki ga je tožnik po prejemu izvedenskega mnenja modificiral. Argument sodišča, da je tožnik v postopku v celoti uspel zgolj zato, ker je prilagodil tožbeni zahtevek ugotovitvi sodnega izvedenca, nima pravne osnove. Gre zgolj za tehnično ravnanje, ki ne more biti odločilni kriterij za uspeh v postopku. Takšno stališče sodišča ni ustrezno. Tudi sama narava socialnega spora ni zadosten razlog za takšen način vrednotenja uspehov v postopku in nesorazmerno delitev stroškovnega bremena. Prilagoditev tožbenega zahtevka dejansko pomeni zmanjšanje zahtevka in bi jo bilo potrebno vsebinsko vrednotiti kot delno odpoved zahtevku ali pa vsaj kot delni umik zahtevka. Tudi iz zapisnika o zadnjem naroku z dne 10. 10. 2022 je razvidno, da se sodišče o spremembi tožbe ni izreklo in o tem ni sprejelo sklepa. Glede na navedeno je moč sklepati, da je tudi sodišče modifikacijo štelo kot zmanjšanje tožbenega zahtevka, ki pa ne predstavlja spremembe tožbe. Zato bi moralo sodišče o zmanjšanem delu zahtevka odločiti. Modifikaciji zahtevka je toženec nasprotoval v vlogi z dne 31. 8. 2022. Sodišče bi moralo prvotni tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na ugotovitev I., podrejeno II. kategorije invalidnosti zavrniti, ali pa v tem delu ustaviti postopek ter slednje upoštevati pri oceni uspeha v postopku in stroškovni odločitvi. V kolikor je sodišče modifikacijo zahtevka z dne 6. 6. 2022 štelo za spremembo tožbe, ki jo je dopustilo, bi moralo o tem sprejeti sklep, nato pa ne glede na spremenjeno tožbo oceniti uspeh v postopku glede na prvotni zahtevek.

Toženec izpodbija tudi odločitev sodišča o vrednotenju vlog tožnika z dne 6. 6. 2022 in 31. 8. 2022. Gre za izjasnitvi na izvedensko in dopolnilno mnenje. Sodišče je za vlogi priznalo 2-krat po 100 točk, pri čemer za takšno vrednotenje ni navedlo pravne podlage, niti ni opredelilo za kakšno vlogo v smislu določil Odvetniške tarife naj bi šlo. Odločitev je neobrazložena, pa tudi neutemeljena. Tožnik je s prvo vlogo z dne 6. 6. 2022 sodišču sporočil, da sprejema izvedensko mnenje in skladno z izvedenskim mnenjem modificiral tožbeni zahtevek. Zanjo je priglasil 225 točk, z drugo vlogo z dne 31. 8. 2022 pa je sodišču sporočil, da sprejema dopolnitev izvedenskega mnenja in zanjo priglasil 150 točk. Nobena od vlog ne dosega standarda obrazložene vloge v smislu 2. točke prvega odstavka tar. št. 16 OT, za katero je predvidena nagrada 225 točk. Odločitev sodišča, da vsako od vlog ovrednoti na 100 točk nima podlage niti v tar. št. 16 OT niti v zahtevku tožnika. Tožnik z navedenima vlogama ni podal nobenega pravnega naziranja oziroma opredelitve do obravnavanih vprašanj, ampak je z njima sodišču sporočil le, da izvedensko mnenje in dopolnitev mnenja v celoti sprejema in skladno z mnenjem modificira tožbeni zahtevek. Izjavljeno strinjanje z mnenjem ustvarja enake učinke kot molk, modifikacijo pa bi tožnik lahko podal tudi na naroku. V zadevi Psp 113/2022 je zavzeto stališče, da takšne vloge za postopek niso potrebne, saj jih glede na vsebino in obseg ni mogoče šteti za obrazložene vloge, temveč za navadni dopis. Predlaga, da sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da odloči še o delu zahtevka na ugotovitev I., podrejeno II. kategorije invalidnosti ter tožniku oziroma proračunu RS ustrezno zniža priznano nagrado in posledično materialne stroške ter DDV.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju. Zmotno je uporabilo materialno pravo le v delu vrednotenja pripravljalnih vlog, kar pa ne vpliva na samo odločitev. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do tistih, ki so zatrjevane s pritožbo.

**Glede presoje dela zahtevka na ugotovitev I., podrejeno II. kategorije invalidnosti**

5. Pritožbeno sodišče ne more slediti zatrjevanju toženca, da modifikacija tožbenega zahtevka pri oceni uspeha v postopku, ni pomembna. Tožnik je v tožbi zatrjeval obstoj I., podrejeno II. kategorije invalidnosti, pa vendar je po prejetju izvedenskega mnenja, tožbeni zahtevek modificiral. Ne more biti uspešen toženčev ugovor, da sodišče modifikacije ne bi smelo upoštevati pri oceni uspeha v postopku, ker gre zgolj za tehnično ravnanje. Sodišče je v 9. točki obrazložitve sodbe ugotovilo, da je tožnik prvotno postavljeni tožbeni zahtevek modificiral in nato v 12. točki1 pravilno ocenilo, da je v tem sporu tožnik uspel in mu pravilno priznalo potrebne stroške.

6. Tožnik je s tožbo zahteval razvrstitev v I., podrejeno v II. kategorijo invalidnosti. Tekom dokaznega postopka je tožnik skladno z načelom prostega razpolaganja z zahtevkom, sledil izvedenskemu mnenju in tožbeni zahtevek prilagodil. Toženec sami modifikaciji tožbenega zahtevka ni nasprotoval. V vlogi z dne 31. 8. 2022 je toženec opozoril le na nepopolnost, saj ni bil naveden datum spremembe invalidnosti in priznanja pravice. Sodišče in predvsem toženec je modifikacijo sprejel in se spustil v obravnavanje po modificiranem zahtevku. Glede pritožbenega ugovora, da sodišče ni izdalo posebnega sklepa o modifikaciji tožbenega zahtevka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v sodni praksi uveljavljeno stališče, da mora sodišče izdati poseben sklep o dovolitvi spremembe samo v primeru, ko toženec (vsebinski) spremembi nasprotuje, v kolikor pa se s spremembo strinja ali se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, ni razloga za sodno intervencijo in gre za t. im. "tiho" spremembo.2 Tudi po pritožbeni oceni v pripravljalni vlogi z dne 31. 8. 2022 ne gre za nasprotovanje modifikaciji tožbenega zahtevka po vsebini. Ugotovitev izvedenca, na podlagi katere je tožnik tožbeni zahtevek modificiral, je toženec povzel in je pritožbeni razlog v tej smeri neutemeljen.

7. Sodišče tako ni bilo zavezano odločati o prvotno oblikovanem tožbenem zahtevku tožnika za razvrstitev v I., podrejeno v II. kategorijo invalidnosti,3 saj je tožnik v pripravljalni vlogi z dne 6. 6. 2022 tožbeni zahtevek modificiral. Sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo o modificiranem tožbenem zahtevku, zaradi česar ne drži pritožbeni ugovor, da je o delu tožbenega zahtevka4 ostalo neodločeno.

**Glede nepravilnega vrednotenja vlog z dne 6. 6. 2022 in 31. 8. 2022**

8. Tudi po pritožbeni oceni predstavljata pripravljalni vlogi z dne 6. 6. 2022 in dne 31. 8. 2022 obrazloženo vlogo po 2. točki tar. št. 16 OT. Vlogi sta bili vloženi zunaj obravnave po prejemu izvedenskega oziroma dopolnilnega mnenja. Gre za vlogi sodišču, ki sta razumljivi in obsegata vse, kar je potrebno po določilih ZPP, da se obravnavata. Tožnik je v spornih vlogah povzel izvedensko in dopolnilno mnenje ter skladno z njima modificiral tožbeni zahtevek, kar je ključno. Neuspešno mora ostati razlogovanje toženca, da je bila modifikacija tožbenega zahtevka nepotrebna. Gre za razpolaganje z zahtevkom in toženec ne more določiti v kakšni obliki bo tožnik opravljal pravdna dejanja.5 Modifikacija tožbenega zahtevka vpliva na tek postopka in nenazadnje tudi na oceno uspeha.

9. Skladno z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 70/2022, v nadaljevanju OT), veljavno v času priznanja stroškov postopka je bila spodnja meja nagrade za obrazložene vloge 100 točk črtana. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za obrazložene vloge po 2. točki tar. št. 16 OT mogoče priznati 225 točk. Sodišče je sicer pri vrednotenju spornih pripravljalnih vlog sicer napačno uporabilo materialno pravo, pa vendar slednje v tej zadevi ne vpliva na samo odločitev o priznanih stroških. Upoštevajoč, da je sodišče sporni vlogi ocenilo kot potrebni in vsebujeta vse, kar je potrebno za opredelitev "obrazložene vloge", je zanju potrebno priznati nagrado za obrazloženo vlogo v smislu 2. točke tar. št. 16 OT.6 Ker se je v tej zadevi zoper priznane stroške postopka pritožil samo toženec in ker sodišče ne more odločati v škodo stranke, ki se je pritožila, je potrebno izpodbijano odločitev stroškovnega sklepa potrditi.

10. Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

1 Glede na sprejeto modifikacijo tožbenega zahtevka. 2 Sodba VSL I Cpg 451/2002 z dne 17. 3. 2004. 3 V tožbi z dne 24. 9. 2021. 4 Razvrstitev v I., podrejeno v II. kategorijo invalidnosti. 5 Ali zunaj naroka pisno ali na naroku ustno (16. člen ZPP). 6 Za vsako izmed teh vlog bi sodišče moralo priznati 225 točk (torej več kot je priznalo).