Jedro

Le naročnik (tožena stranka), ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, lahko zahteva od njega, da mu napako odpravi, in mu za to določi primeren rok.

Sodišče prve stopnje, ki je odločilo, da zaslišanje priče ni primeren dokaz, ker le ta ni podpisala zapisnika o prevzemu z dne 21. 03. 2007, je ravnalo pravilno. Ravno okoliščine o predaji tehnične dokumentacije (predmet sestanka z dne 21. 03. 2007) so bile ključne za rešitev tega spora (vprašanje zapadlosti). Zaslišanje priče, ki o tem ni vedela izpovedati, ob čemer je bila trditvena podlaga, o kateri naj bi priča izpovedala izjemno splošna, je neprimeren dokaz.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. in 4. točka izreka).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 88702/2009 z dne 01. 07. 2009 še v celotnem nerazveljavljenem delu – torej tudi v celotni 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka) ter odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 20.929,62 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska za čas od vključno 22. 03. 2007 dalje, vse v 15 dneh in pod izvršbo (2. točka izreka). V preostalem je tožbeni zahtevek – glede plačila zakonskih zamudnih obresti za čas od 16. 02. 2007 do vključno 21. 03. 2007 zavrnilo (3. točka izreka). Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti tudi njene pravdne stroške v višini 1.962,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonitimi (zakonskimi) zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku 15-dnevnega plačilnega roka dalje do plačila (4. točka izreka).

2. Tožena stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper 2. in 4. točko izreka sodbe. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 340. členu ZPP ter zmotne uporabe materialnega prava po 341. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v vsakem primeru pa tožeči stranki naloži, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila. Stroškov pritožbe opredeljeno po postavkah ni priglasila.

3. Tožeči stranki je bila pritožba pravilno vročena v izjavo. Odgovora ni vložila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka (podizvajalec) v predmetnem sporu vtožuje plačilo ključavničarskih del, ki jih je v marcu 2007 opravila za toženo stranko (izvajalca) na stanovanjskem objektu na T.. Za vtoževana dela je tožeča stranka izstavila račun št. 02-02/07 za znesek 20.929,62 EUR, zahteva pa še zakonske zamudne obresti od 01. 02. 2007 dalje. Sodišče prve stopnje je v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku. Tožena stranka v pritožbi nasprotuje tej odločitvi in vztraja pri stališču, da terjatev tožeče stranke še ni zapadla.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, (1) da je tožeča stranka opravila delo, ki je predmet računa in izročila pripadajočo PID dokumentacijo; (2) da sta tožena stranka in investitor prevzela opravljeno delo, U. B., ki je bil takrat zaposlen pri toženi stranki pa je podpisal prevzem dokumentacije; (3) da se vtoževana terjatev po računu št. 02-02/07 nanaša prav na plačilo dela, ki ga je tožeča stranka opravila na gradbišču T. ter (4) da tožena stranka ni plačala vtoževanega računa. Tožena stranka v pritožbi trdi, da bi tožeča stranka lahko pravilno izpolnila svojo dolžnost izročitve tehnične dokumentacije le tako, da bi jo izročila J. M..

7. V postopku pred sodiščem prve stopnje je tožena stranka ugovarjala, da je bilo med strankama na sestanku 02. 02. 2007 dogovorjeno, da sporni račun v plačilo zapade šele, ko tožeča stranka toženi stranki predloži ustrezno tehnično dokumentacijo in podrobne načrte. Šele takrat bi šlo šteti, da je tožena stranka delo tudi prevzela (list. št. 7 ter nadalje na list. št. 33). Ker tožeča stranka še „do danes“ ni izročila dokumentacije, sporni račun še ni zapadel. Zato je tožena stranka vztrajala pri ugovoru sočasne izpolnitve (101. člen OZ).

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala trditev o tem, da je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da mora tožeča stranka izročiti tehnično dokumentacijo ravno J. M.. Zato so trditve tožene stranke v tej smeri prepozne, ker niso podani pogoji za njihovo upoštevanje pod določili 337. člena ZPP. S tem pa se izkaže za neutemeljenega pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj se sodišče ne bi opredelilo do ugovora tožene stranke, da je bilo moč tehnično dokumentacijo izročiti le J. M.. Tožeča stranka, ki je predala tehnično dokumentacijo U. B. dne 21. 03. 2007 (priloga A4), ki je bil zaposlen pri toženi stranki (80. člen OZ), je svojo obveznost izročitve dokumentacije pravilno izpolnila.

9. Tožena stranka v pritožbi še navaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, ker dela niso bila pravočasno končana in ker predložena dokumentacija ni bila ustrezna. Naročnik (tožena stranka) dela lahko uveljavlja zahtevke iz naslova napak na izvršenem delu le, če je o njih podjemnika pravočasno obvestil (1. odstavek 633. člena OZ). Le naročnik (tožena stranka), ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, lahko zahteva od njega, da mu napako odpravi, in mu za to določi primeren rok (1. odstavek 637. člena OZ). Če ima izvršeni posel napako, ki ni taka, da bi bilo delo neuporabno, oziroma če posel ni izvršen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, je naročnik dolžan dovoliti podjemniku, da napako odpravi (1. odstavek 639. člena OZ).

10. Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ustreznih trditev o tem, da je tožečo stranko obvestila o obstoju napak na izvedenem delu, tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala. Niti ni nasprotovala trditvam tožene stranke, da je glavni naročnik del dela, ki jih je opravila tožeča stranka, potrdil. Tožena stranka se je namreč branila le, da terjatev tožeče stranke (še) ni zapadla. To njeno stališče pa je, kot je bilo že obrazloženo, napačno.

11. Pritožnik navaja še, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati pričo S., ker bi ta lahko pričala o zavračanju računov in razlogih za njihovo zavrnitev. Trditvena podlaga, ki jo je tožena stranka ponudila za to pričo je bila: „O tem, da sporni račun ni zapadel v plačilo in da tožeča stranka toženi stranki nikoli ni predložila ustrezne tehnične dokumentacije in detajlnih načrtov bo vedel izpovedati S. S., ki je zaposlen pri toženi stranki in je z zadevami seznanjen.“ (list. 31) Taka trditvena podlaga je premalo konkretizirana za obravnavo. Sodišče prve stopnje, ki je odločilo, da zaslišanje priče ni primeren dokaz, ker le ta ni podpisala zapisnika o prevzemu z dne 21. 03. 2007 (priloga A4), je ravnalo pravilno. Ravno okoliščine o predaji tehnične dokumentacije (predmet sestanka z dne 21. 03. 2007) so bile ključne za rešitev tega spora (vprašanje zapadlosti). Zaslišanje priče, ki o tem ni vedela izpovedati, ob čemer je bila trditvena podlaga, o kateri naj bi priča izpovedala izjemno splošna, je neprimeren dokaz.

12. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da je tožeča stranka kvalitetno opravila naročeno delo in da je tožena stranka dolžna opravljeno delo plačati. Ker tožena stranka ni konkretno zatrjevala, da je imelo opravljeno delo napake oziroma, da je napake pravočasno grajala (pomanjkljivosti tehnične dokumentacije), hkrati pa je terjatev tožeče stranke že zapadla, je tožena stranka dolžna opravljeno delo plačati.

13. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse odločilne pritožbene navedbe (1. odstavek 360. člena ZPP).

14. Ker pritožbeni razlogi, niti razlogi na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

15. Tožena stranka v pritožbi ni podala konkretnega zahtevka na povračilo pritožbenih stroškov. Zato je odločanje o njih odpadlo (2. odstavek 163. člena ZPP).