Jedro

Položaj, ko gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je dom, je predviden v 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Ta določba se sicer gramatikalno nanaša le na dolžnika, vendar jo je treba smiselno uporabiti tudi za tretjega. Smiselna uporaba je utemeljena, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do položaja, da bi dolžnik odlog izvršbe lahko dosegel lažje kot tretji, čeprav le-ta upniku ničesar ne dolguje.

Upoštevaje pravno izhodišče, da 2. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ lahko pride v pošev tudi za odlog izvršbe na predlog tretjega, višje sodišče pritrjuje pritožbi, da je treba povzete konkretizirane in dokazno podprte navedbe tretjih presoditi tudi v luči navedene zakonske določbe, torej z vidika možnosti, da se izvršba odloži iz drugih posebno upravičenih razlogov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tretjih A. A. in B. B. za odlog izvršbe z dne 19. 8. 2021 zavrnilo.

2. Tretja A. A. in B. B. sta zoper sklep vložila pravočasno pritožbo. Kot bistveno menita, da je bila najemna pogodba, v zvezi s katero uveljavljata obstoj svoje pravice, dne 15. 5. 2014 veljavno sklenjena med najemodajalcem C. d. o. o. po takratni zakoniti zastopnici D. D. in najemnikom A. A. Navedena najemna pogodba je bila sklenjena neodvisno od pogodbenega razmerja, na katerega se nanaša izvršilni naslov. Ta se tako ne tretja ne nanaša. Pravica do izvršbe ni absolutna in za realizacijo upnikove terjatve ni dopustno posegati v pravice tretjih oseb, ki niso dolžniki. Sodišče je vezano na izvršilni naslov in lahko izvršbo praviloma opravi le proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu navedena kot dolžnik. Zato so po mnenju tretjih za predmetni postopek nebistvene navedbe upnika o odpovedi najemne pogodbe. Tudi če bi sodišče sledilo navedbam upnika v tem delu, se zgolj na podlagi odpovedi najemne pogodbe izvršilni naslov na tretja, upoštevaje najemno pogodbo z dne 15. 5. 2014, ne more razširiti. Izvršilni naslov namreč ureja razmerje upnika in dolžnika, pravno razmerje upnika in tretjega pa obstoji neodvisno od tega razmerja. Ugotavljanje gotovosti obstoja obligacijske pravice je predmet pravdnega postopka po tožbi zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, ki se pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opr. št. II P 426/2022. Upnik tako ne razpolaga z nobenim izvršilnim naslovom, ki bi izkazoval pravico zoper tretja, tretja pa sta v postopku s stopnjo verjetnosti izkazala, da razpolagata z obligacijsko pravico, ki preprečuje izvršbo. Tretja se tudi ne strinjata z navedbo sodišča, da v danem primeru izročitev nepremičnin na način, da je prosta oseb, omogoča tudi izvršbo zoper tretje, ki niso navedeni kot dolžniki v sklepu o izvršbi, a se vsebinsko nahajajo v njegovi dejanski oblasti, oziroma da je dolžnik tisti, ki je tretjima omogočil uporabo predmetnih nepremičnin v njegovi lasti in da je zato on dolžan poskrbeti za njuno izselitev. Uporabe nepremičnin tretjima ni omogočil dolžnik, ki z njima ni v nikakršnem pogodbenem razmerju, ampak upnik sam, dne 15. 5. 2014 s sklenitvijo najemne pogodbe med najemodajalcem C. d. o. o. po takratni zakoniti zastopnici D. D. in najemnikom A. A. Razmerje med upnikom in dolžnikom namreč ni v nobeni povezavi med upnikom in tretjim, tako da tretja vsebinsko nikakor ne moreta biti v dejanski oblasti družbe E. d. o. o. Tretja se tudi ne strinjata, da ni izpolnjen drugi pogoj za odlog izvršbe oziroma z zaključkom sodišča, da jima z nadaljevanjem izvršbe ne bo nastala nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda. Opozarjata na težave tretje B. B., kot sta jih konkretno opisala že v predlogu za odlog izvršbe z dne 19. 8. 2021. Stanje se ni znatno izboljšalo. Nepremičnina je dom tretjih in družinskih članov in bi deložacija nepopravljivo vplivala na njihova življenja. Dom je ustavna kategorija in njegova izguba posega ne le v premoženjsko, ampak tudi v zasebno sfero vsakega posameznika, kaj šele oslabele matere in majhnih otrok. Slednje potrjuje tudi zapisnik CSD z dne 28. 9. 2021, ki pa se očitno sodišču ne zdi več relevanten. Tretja prerekata tudi navedbe, da naj bi bili njuni dejanski prihodki sporni ter dodajata, da nista lastnika nobenih stanovanjskih nepremičnin, nepremičninski trg pa jima tudi ne omogoča, da bi v kratkem roku našla najemniško stanovanje, saj nimata likvidnih sredstev. Med upnikom in tretjima je sporen obstoj pravnega temelja, na podlagi katerega tretja prebivata v predmetni nepremičnini. Vložila sta tožbo na Okrajno sodišče v Ljubljani in bi bilo logično, da se izvršilni postopek prekine do odločitve v pravdnem postopku. Odločanje o tako pomembni okoliščini kot o predhodnem vprašanju v izvršilnem postopku, ki se po izvršilnem naslovu niti ne nanaša na tretje, je nesprejemljivo. Ob tem tretja menita, da je pravni temelj (najemna pogodba) še vedno veljaven ter prerekata navedbe, da naj odpoved najemne pogodbe z dne 3. 9. 2021 ne bi bila dana pogojno. Kot namreč izhaja iz vsebine odpovedi z dne 3. 9. 2021, stečajna upraviteljica upnika šteje, da pogodba ni verodostojna in da je podpis zakonite zastopnice ponarejen, tako da šele za primer, da bi se izkazalo nasprotno, podaja odpoved najemne pogodbe. Šele ko bi se tak pogoj izpolnil, bi nastopili učinki odstopne izjave. Stečajna upraviteljica je torej podala odstopno izjavo pod pogojem, da bo sodišče ugotovilo, da je najemna pogodba verodostojna. Ker ta pogoj ugotovitve verodostojnosti najemne pogodbe še ni nastopil (to je predmet ugotavljanja v pravdnem postopku), odstopna izjava še ni mogla začeti učinkovati. V nasprotnem primeru so navedbe upnika kontradiktorne, saj po eni strani zatrjuje neobstoj pogodbenega razmerja med tretjim in upnikom, po drugi strani pa zatrjuje odstop od sklenjenega najemnega razmerja. Po mnenju tretjih bi o tem moralo odločiti pravdno sodišče. Prav tako se ne strinjata, da je upnik s predlogom za izvršbo podal odstop od najemne pogodbe. Ker se izvršilni naslov nanaša na pravno osebo E. d. o. o., tretja ne razumeta, kako se lahko predlog za izvršbo na podlagi enega samostojnega pravnega razmerja šteje za konkludenten odstop od druge samostojne pogodbe, katere stranki sta tretja. Po mnenju tretjih interes upnika ne prevlada nad njunim interesom.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti že po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6. Temeljna predpostavka za odlog izvršbe na predlog tretjega je, da le-ta izkaže za verjetno, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje (73. člen ZIZ). Pogoj verjetnega izkaza obstoja pravice, ki preprečuje izvršbo, mora biti za odlog izvršbe na predlog tretjega izpolnjen v vsakem primeru, tako po določilu prvega odstavka 73. člena ZIZ, kot tudi po drugem odstavku istega člena. Če tretji obstoj zatrjevane pravice izkaže z višjim dokaznim standardom, to je s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana, že to zadošča za odlog izvršbe (prvi odstavek 73. člena ZIZ). Če obstoj zatrjevane pravice, ki preprečuje izvršbo, izkaže s stopnjo verjetnosti, pa mora tretji obenem verjetno izkazati še, da bi mu s takojšno izvršbo nastala težko nadomestljiva škoda (drugi odstavek 73. člena ZIZ).

7. Ko se vodi izvršba na oziroma v zvezi z nepremičnino, ki je dom, je potrebna še posebna previdnost pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe. Prisilna prodaja nepremičnine - doma je povezana s človekovimi pravicami do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave RS) in do doma ter telesne celovitosti (35. in 36. člen Ustave), zato je treba vedno skrbno pretehtati, ali bi prisilna prodaja takšne nepremičnine, opravljena z namenom poplačila upnikove, v izvršilnem naslovu ugotovljene terjatve1 pomenila že prekomeren, in s tem nedopusten poseg v naštete pravice.2 Navedeno velja že, ko gre za dolžnika, še toliko bolj pa, ko gre za izvršbo zoper osebo, ki trdi, da ima sama pravico, ki preprečuje izvršbo. V izvršbi se tretji znajde zgolj zato, ker upnik predlaga izvršbo na stvar oziroma pravico, ki ne sodi v premoženje dolžnika,3 temveč tretjega. Zato višje sodišče soglaša z že zavzetim stališčem sodne prakse,4 da je treba, če niso izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe na predlog tretjega po 73. členu ZIZ, smiselno uporabiti tudi drugi odstavek 71. člena ZIZ, ki sicer ureja odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov na predlog dolžnika in navedbe tretjih preiskusiti tudi v tej luči. Ne bi bilo namreč sprejemljivo, da bi za tretjega veljala strožja ureditev kot za dolžnika, zoper katerega upnik že ima izvršilni naslov za izterjavo pravnomočno ugotovljene terjatve. Za takšno razlikovanje ni utemeljenega razloga.

8. Višje sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena že zato, ker predlog tretjih za odlog izvršbe ni bil presojan tudi z vidika obstoja morebitnih posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe v smislu drugega odstavka 71. člena ZIZ. V pritožbi namreč tretja med drugim ponovno opozarjata na dejstvo, da se predmetna izvršba vodi v zvezi z nepremičnino, v kateri prebivata sama in njuna dva mladoletna otroka, pri čemer se sklicujeta tudi na slabo premoženjsko stanje in nezmožnost, da bi v kratkem času družini zagotovila najemniško stanovanje. Sklicujeta se tudi na mnenje CSD z dne 28. 9. 2021. 9. Položaj, ko gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je dom, je predviden v 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Ta določba se sicer gramatikalno nanaša le na dolžnika, vendar jo je treba smiselno uporabiti tudi za tretjega. Smiselna uporaba je utemeljena, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do položaja, da bi dolžnik odlog izvršbe lahko dosegel lažje kot tretji, čeprav le-ta upniku ničesar ne dolguje. Tretja sta v obravnavanem predlogu za odlog izvršbe z dne 19. 8. 2021 med drugim dokazno podprto navedla, da je nepremičnina št. 1 že več let dom njune družine, to je poleg njiju še dveh mladoletnih otrok, šestletne F. F. in dvomesečnega G. G. Kot sta navedla, družini bivanjskih razmer nista mogla in trenutno ne moreta urediti drugače, saj je imela tretja B. B. med izvršilnim postopkom rizično nosečnost in so ji bili strogo odsvetovani kakršnikoli napori. Dne 13. 6. 2021 se jima je rodil sin G. G., pri čemer si tretja B. B.a še ni docela opomogla, poleg tega je pri njej zaznati znake poporodne otožnosti. Nosečnost in rojstvo sina sta vplivala tudi na mladoletno hčer F. F. (rojstvo brata, stanje matere po porodu), ki bo v septembru začela obiskovati prvi razred osnovne šole, kar ji tudi gotovo povzroča stres. V času epidemije COVID-19 se je bistveno poslabšal tudi premoženjski položaj družine, saj sta oba tretja zaradi zmanjšanega obsega dela pri delodajalcu H. d. o. o. zaposlena zgolj za 1 uro tedensko, za kar vsak prejema plačo približno 20,00 EUR mesečno. Zaradi rizične nosečnosti iskanje druge primerne zaposlitve ni bilo mogoče, saj se je tretji A. A. v celoti posvetil skrbi za svojo partnerko in mladoletno hčer. Zato so živeli od prihrankov in ob pomoči staršev tretjih. Glede na opisano situacijo je tako po mnenju tretjih nesporno, da družina doma v kratkem času ne more zapustiti in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo interese njune družine. Z izselitvijo bi gotovo prišlo do hudega poslabšanja duševnega zdravja B. B. kot tudi mladoletne hčere, ki nastalega položaja ne more razumeti. Poleg rojstva brata in odhoda v šolo bi izselitev zanjo povzročila hudo stresno situacijo, ki bi lahko pustila hude posledice na njenem psihičnem razvoju in odraščanju. Tretjima bi tako nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda, medtem ko v primeru odloga upnik ne bi utrpel bistvene škode oziroma bi bila ta manjša kot škoda, ki bi nastala družini. Zgolj zasedenost nepremičnine namreč po mnenju tretjih še ne omejuje upnika pri unovčenju premoženja, pri čemer upnik nepremičnin še ni začel prodajati, saj je postopek prodaje vezan na oceno likvidacijske oziroma tržne vrednosti nepremičnin. Nazadnje sta tretja opozorila na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 531/2019 oziroma na možnost, da se izvršba odloži iz posebno upravičenih razlogov.

10. Upoštevaje pravno izhodišče, da 2. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ lahko pride v pošev tudi za odlog izvršbe na predlog tretjega,5 višje sodišče pritrjuje pritožbi, da je treba povzete konkretizirane in dokazno podprte navedbe tretjih presoditi tudi v luči navedene zakonske določbe, torej z vidika možnosti, da se izvršba odloži iz drugih posebno upravičenih razlogov. Glede na novo pravno kvalifikacijo pritožbenega sodišča lahko tretja v novem postopku podajata nove navedbe in dokaze.6 Sodišče prve stopnje bo tako moralo, skladno z materialnim procesnim vodstvom (285. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) tretja pozvati, da dopolnita morebitne nepopolne navedbe oziroma predložita nove dokaze glede zakonskih pogojev po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Po potrebi lahko sodišče opravi tudi narok. S tem v zvezi višje sodišče še dodaja, da je bil obravnavani predlog za odlog izvršbe vložen 20. 8. 2021 in tako navedbe tretjih v njem sicer ne odražajo povsem aktualnega položaja družine,7 kar pa ne izključuje možnosti, da so posebno upravičeni razlogi morda (še) podani. V spisu je tako med drugim mnenje CSD, sicer datirano 28. 9. 2021,8 ki pa se nanaša na šolsko leto 2022/2023 in v katerem CSD predlaga odlog deložacije vsaj do konca šolskega leta 2022/2023, saj bi deložacija med šolskim letom močno vplivala na psihofizični razvoj mladoletnih otrok, zlasti deklice. Prav tako se v spisu nahaja vloga Varuha človekovih pravic z dne 15. 5. 2022, ki se nanaša na ravnanje izvršitelja v zvezi z opravo deložacije v tej zadevi. Pisanji obeh omenjenih organov, katerih osnovno poslanstvo je skrb za posameznika, sta bili sicer vloženi v spis po izdaji izpodbijanega sklepa in ju zato sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni moglo upoštevati. Ne glede na to pa obeh vlog višje sodišče ne more kar spregledati, saj ga še dodatno utrjujeta v prepričanju, da je treba predlog tretjih za odlog izvršbe presoditi tudi na podlagi 2. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ, pri čemer višje sodišče tega ne more storiti kot prvo.

11. Po povedanem je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče, upoštevaje vse obrazloženo, predlog tretjih za odlog izvršbe z dne 19. 8. 2021 presodi še na podlagi 2. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ. Ker je pritožbi ugodilo že iz tega razloga, se višje sodišče do ostalih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na vprašanje izpolnjevanja pogojev za odlog po 73. členu ZIZ9 ne opredeljuje.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Pravica upnika do učinkovite izvršbe je odraz človekove pravice do sodnega varstva (23. člena Ustave). 2 Prim. 15. člen Ustave RS. 3 Glej 32. člen ZIZ. 4 VSM sklepa I Ip 531/2019 in II Ip 238/2022-2. 5 Glej 7. točka razlogov tega sklepa. 6 Prim. tudi VSM sklep I Ip 531/2019. 7 Tretja B. B. na primer ni več rizično noseča, tudi oba otroka sta sedaj že večja. 8 Tretja sta to mnenje predložila v zvezi z novim, dne 21. 2. 2023 vloženim predlogom za odlog izvršbe. 9 Vprašanje obstoja veljavnega najemnega razmerja med upnikom in tretjima oziroma obstoja pravice, ki preprečuje predmetno izvršbo, ter vprašanje pogoja nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode.