Jedro

Eno od temeljnih pravil zakonske ureditve stroškov kazenskega postopka je, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje. Kdaj so stroški zakrivljeni, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja od primera do primera. Na splošno pa velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov.

Pritožnik utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, predvsem pa še njeno obrazložitev. Sodišče prve stopnje je v 1. točki obrazložitve zapisalo le, da je pritožniku sodno pisanje vročilo po vročevalcu, ker ga ni moglo vročiti po pošti priporočeno, v točki 2 je prepisalo določbo prvega odstavka 94. člena ZKP, v točki 3 pa, da je zahtevek sodnega vročevalca utemeljen. Prav ima zato pritožba, da sodišče ni ugotavljalo, ali je vročitev sodnega pisanja priča povzročila po svoji krivdi. Kljub temu, da je sodno pisanje sodišču bilo vrnjeno 4. 9. 2017, je že naslednji dan za vročitev angažiralo sodnega vročevalca. Izpostaviti je tudi potrebno, da je sodno pisanje sodišče oškodovancu poslalo v času sodnih počitnic in tudi sicer v času dopustov. Sodišče prve stopnje bi zato lahko glede na navedene okoliščine in glede na to, da je bilo do časa oprave glavne obravnave še več kot en mesec, sodno pisanje ponovno poslalo po pošti in ga poskušalo pritožniku vročiti. Ko se je priča udeležila glavne obravnave, pa bi sodišče od priče moralo zahtevati pojasnila, zakaj pošiljke ni dvignil, saj bi le na tak način lahko ugotovilo, ali je pritožnik res po svoji krivdi povzročil stroške vročanja. Pritožnik zatrjuje v pritožbi, da se je v času ko pošiljke ni dvignil, nahajal v D., BiH, ki je njegov rojstni kraj. Tam se nahaja vsako leto po mesec dni, kar je storil tudi v prejšnjem letu 2017. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča obisk rojstnega kraja in posledično odsotnost ter nedvig konkretne sodne pošiljke ne more pomeniti krivdnega ravnanja pritožnika pri nastanku predmetnih stroškov.

Izrek

I. Pritožbi pooblaščenca priče - oškodovanca O.K. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da stroškov, ki so nastali z vročitvijo pisanja po sodnem vročevalcu, ne plača priča - oškodovanec O.K. in obremenjujejo proračun.

II. Priglašeni stroški pooblaščenca O.K., odvetnika V.Š., se izplačajo iz proračuna.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje priči - oškodovancu O.K. na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) naložilo, da v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Mariboru plača znesek 56,97 EUR, ki predstavlja stroške kazenskega postopka, nastale z vročitvijo pisanja po sodnem vročevalcu.

2. Proti takemu sklepu se je pritožil pooblaščenec priče - oškodovanca O.K. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se plačilo stroškov sodnega vročevalca v znesku 56,97 EUR naloži v breme proračuna ter odloči, da je pritožnik upravičen do povračila pritožbenih stroškov, ki se izplačajo v breme proračuna.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje razpisalo glavno obravnavo zoper obdolženo M.P. zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) za 13. 10. 2017 z odredbo z dne 7. 8. 2017 (list. št. 121). Iz vročilnice (list. št. 142) izhaja, da je bil naslovnik (priča O.K.) obveščen o prispelem pismu 14. 8. 2017 in 16. 8. 2017, vendar ga ni dvignil. Sodišče prve stopnje je vročilnico skupaj z vabilom dobilo vrnjeno 4. 9. 2017. Naslednji dan 5. 9. 2017 je sodišče zaprosilo za vročitev vabila priči sodnega vročevalca L.M. s.p., ki je sporočil, da je osebno vročitev O.K. opravil 7. 9. 2017. Glavne obravnave 13. 10. 2017 se je priča O.K. udeležil in priglasil potne stroške na relaciji T. - M. in nazaj v znesku 30,40 EUR, ki jih je sodišče priznalo in izplačalo. Iz zapisnika o glavni obravnavi pa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje od priče zahtevalo pojasnilo zakaj ni dvignil sodne pošiljke. Zadevo zoper obdolženo M.P. pa je zaključilo po predhodnem priznanju kaznivega dejanja, ko je še izvedlo narok za izrek kazenske sankcije. Ta sodba je postala zato pravnomočna z dnem glavne obravnave 13. 10. 2017. Izpodbijani sklep pa je sodišče prve stopnje izdalo šele 12. 7. 2018. 5. Prvi odstavek 94. člena ZKP določa, da obdolženec, oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zasebni tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak plačajo ne glede na izid kazenskega postopka stroške, nastale s svojo privedbo, preložitvijo preiskovalnega dejanja ali glavne obravnave ali nevložitvijo napovedane pritožbe in druge stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezno takso.

6. Eno od temeljnih pravil zakonske ureditve stroškov kazenskega postopka je, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje1. Kdaj so stroški zakrivljeni, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja od primera do primera. Na splošno pa velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov2. 7. Pritožnik utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, predvsem pa še njeno obrazložitev. Sodišče prve stopnje je v 1. točki obrazložitve zapisalo le, da je pritožniku sodno pisanje vročilo po vročevalcu, ker ga ni moglo vročiti po pošti priporočeno, v točki 2 je prepisalo določbo prvega odstavka 94. člena ZKP, v točki 3 pa, da je zahtevek sodnega vročevalca utemeljen. Prav ima zato pritožba, da sodišče ni ugotavljalo, ali je vročitev sodnega pisanja priča povzročila po svoji krivdi. Kljub temu, da je sodno pisanje sodišču bilo vrnjeno 4. 9. 2017, je že naslednji dan za vročitev angažiralo sodnega vročevalca. Izpostaviti je tudi potrebno, da je sodno pisanje sodišče oškodovancu poslalo v času sodnih počitnic in tudi sicer v času dopustov. Sodišče prve stopnje bi zato lahko glede na navedene okoliščine in glede na to, da je bilo do časa oprave glavne obravnave še več kot en mesec, sodno pisanje ponovno poslalo po pošti in ga poskušalo pritožniku vročiti. Ko se je priča udeležila glavne obravnave, pa bi sodišče od priče moralo zahtevati pojasnila, zakaj pošiljke ni dvignil, saj bi le na tak način lahko ugotovilo, ali je pritožnik res po svoji krivdi povzročil stroške vročanja. Pritožnik zatrjuje v pritožbi, da se je v času ko pošiljke ni dvignil, nahajal v D., BiH, ki je njegov rojstni kraj. Tam se nahaja vsako leto po mesec dni, kar je storil tudi v prejšnjem letu 2017. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča obisk rojstnega kraja in posledično odsotnost ter nedvig konkretne sodne pošiljke ne more pomeniti krivdnega ravnanja pritožnika pri nastanku predmetnih stroškov.

8. Pritožbeno sodišče je glede na zgoraj obrazloženo ugodilo pritožbi in sklenilo, da stroški sodnega vročevalca obremenjujejo proračun, saj jih pritožnik ni povzročil krivdno.

9. V posledici take odločitve pritožbenega sodišča pa obremenjujejo proračun tudi stroški pooblaščenca, saj je upravičen do povračila pritožbenih stroškov.

1 Primerjaj mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, točki 1 in 2 na strani 217. 2 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19. 10. 1999 I Kp 1082/99.