Jedro

Po določbi 1. odstavka 123. člena ZGO-1B pojem nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega in gradnjo novega objekta. Če je v prostorskem aktu navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, to ne glede na določbe v prostorskem aktu pomeni, da se lahko obstoječi objekt odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu.

Ruševine so ostanki nekdanjega objekta, zaradi česar jih ni mogoče obravnavati, kot da gre za še obstoječi objekt, ki bi se lahko nadomestil z novim.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikov zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo enostanovanjske hiše na mestu nekdanje porušene hiše na zemljišču parc. št. 2088/1 in 2088/2 k.o. ...

Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da zemljišče posega po družbenem planu Občine Izola leži v prostorski enoti Z 13/6, in sicer parc. št. 2088/2 in skrajni zahodni del parc. št. 2088/1 k.o. ... v VIII. kategoriji - stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje, pretežni del parc. št. 2088/1 k.o. ... pa v prvem območju kmetijskih zemljišč. Navedeno območje ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola (Uradne objave Primorske novice, št. 35/89 in Uradne objave Občine Izola št. 12/03 ter naslednji, v nadaljevanju PUP), ki v 4. členu določa, da je notranje ureditveno območje Z 13/6 – podeželje namenjeno pretežno kmetijskim in gozdnim površinam. Upravni organ ugotavlja, da se na parc. št. 2088/1 k.o. ... nahaja porušen objekt, na parc. št. 2088/2 k.o. ... pa stanovanjska stavba dimenzij 2,2 m x 6 m, etažnosti P. Investitor želi nadomestiti obstoječo stanovanjsko stavbo in ji povečati velikost tudi s poseganjem na parc. št. 2088/1 k.o. ..., pri čemer je iz projekta razvidno, da je načrtovana stanovanjska hiša tlorisa 12,7 m x 10,4 m, etažnosti K+P+M z garažo in shrambo tlorisa 6,4 m x 5,25 m ter z ureditvijo okolice (z lesenimi terasami, podpornimi zidovi, zunanjimi stopnišči, betonskimi travnatimi ploščami na dovozu s ceste in z malo biološko čistilno napravo). Ker gre za poseg, ki ni v celoti na obstoječem stavbnem zemljišču, ampak posega tudi na prvo območje kmetijskih zemljišč, načrtovana gradnja ni v skladu z zahtevami iz 32. člena, 4. odstavka 9. člena in 30. člena PUP. Poleg tega v obravnavanem primeru ne gre za nadomestno gradnjo iz 123. člena ZGO-1B, saj načrtovana stanovanjska stavba presega obstoječo na zemljišču parc. št. 2088/2 k.o. ..., medtem ko ruševina na parc. št. 2088/1 ni stavba, ki bi jo bilo mogoče nadomestiti.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil. V razlogih med drugim navaja, da gradnja stanovanjskega objekta, katerega del sega tudi na območje kmetijskih zemljišč, ni dopustni poseg iz 4. odstavka 9. člena oz. 1. odstavka 30. člena PUP. Nadalje navaja, da so v 32. členu PUP določeni pogoji, pod katerimi se v območju izven naselij in zaselkov lahko dograjuje, prenavlja in nadomešča obstoječe, zakonito zgrajene stavbe (1. odstavek) ter pogoje, v katerih se obstoječim stavbam lahko spreminja namembnost in povečuje kapacitete (2. odstavek). V konkretnem primeru je predvidena rušitev obstoječega pritličnega objekta na parc. št. 2088/2 k.o. ... ter gradnja novega, znatno večjega objekta (drugostopenjski organ pri tem navaja dimenzije obeh), stoječega na isti parceli, delno pa tudi na sosednji parceli št. 2088/1. Ker se bo z načrtovano gradnjo obstoječi objekt nadomestil in znatno povečal, to pomeni gradnjo novega objekta, kar ni skladno z določbami 32. člena PUP, med drugim tudi zato, ker se z gradnjo stanovanjskega objekta delno posega na prvo območje kmetijskih zemljišč in s tem spreminja namembnost osnovne rabe območja kmetijskih zemljišč. Nadalje poudarja, da je za odločanje o dopustnosti gradnje relevantna namenska raba, določena s prostorskim aktom, in ne podatek o dejanski rabi zemljišča oz. katastrski podatki. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je namreč upravni organ dolžan preveriti skladnost projekta s prostorskim aktom (1. odstavek 66. člena Zakona o graditvi objektov, v nadaljevanju ZGO-1), nima pa pristojnosti ocenjevati kvalitete zemljišč. Tožnik bi zato moral svoja stališča o neustrezni razvrstitvi zemljišča parc. št. 2088/1 uveljavljati v postopku sprejemanja družbenega plana oz. prostorskega akta med njuno javno razgrnitvijo. Namenske rabe zemljišč ni mogoče dokazati niti z obvestilom geodetske uprave o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, ki ga je tožnik priložil pritožbi. Kar pa zadeva lego načrtovanega objekta v posameznem območju namenske rabe - tožnik izraža dvom, da se pretežni del objekta nahaja zunaj VIII. kategorije zemljišč -, pa upravni organ druge stopnje poudarja, da je iz vodilne mape predloženega PGD oz. njene grafične priloge nedvoumno razvidna meja VIII. kategorije zemljišč, kar potrjuje pravilnost ugotovitve prvostopenjskega organa, da se pretežni del načrtovane gradnje nahaja v območju kmetijskih zemljišč.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja, saj meni, da načrtovana gradnja zadošča pogojem iz 32. člena PUP, ker izhaja iz objekta, ki je bil legalno zgrajen na parc. št. 2088/2 k.o. ... pred letom 1967. Po njegovem mnenju je očitno, da se dobršen del posega izvaja na zemljišču VIII. kategorije oz. na mejnem območju te vrste zemljišča in to deloma v sklopu kmečkega dvorišča in deloma ob njem. Tako v katastru kot v naravi gre namreč ob obstoječi stavbi in na področju ruševine ter njene ožje okolice za dvorišče, pripadajoče nekdanji kmečki stavbi. Zaradi tega zemljišče, na katerega se posega z nameravano gradnjo, ni posebej kvalitetno, zlasti ne v smislu I. kategorije kmetijskih zemljišč. Meni, da ostaja odprto vprašanje, kje na zemljišču parc. št. 2088/1 k.o. ... poteka meja med VIII. kategorijo zemljišč in kmetijskih zemljiščem, vprašljiva pa je tudi ugotovitev prvostopenjskega organa, da načrtovana gradnja leži pretežno zunaj VIII. območja kategorije zemljišč in v zvezi s tem razpravlja o debelini črte, ki na karti označuje to kategorijo zemljišča, saj da ta črta v naravi predstavlja pas s širino 5 m. Glede na raztezanje papirja v skoraj 25-letnem obdobju, ki ga povečuje tudi fotokopiranje, pa je po njegovem mnenju pomik te meje možen tudi do 15 m v zahodni del parcele št. 2088/1 k.o. ... Izdelovalec vodilne mape je približen potek te meje v grafični prilogi poskušal prikazati s cikcakasto črto, ki pa lahko glede na navedeno dejansko precej odstopa od prave meje med kategorijama zemljišč. Nadalje navaja razloge, zaradi katerih meni, da pri zemljišču parc. št. 2088/1 ne more iti za kmetijsko zemljišče, kar bi lahko potrdil izvedenec kmetijske stroke. Upravni organ tudi ni v zadostni meri upošteval podatkov iz katastra, ki je temeljna uradna evidenca za ugotavljanje stanja določene nepremičnine in je bolj verodostojna od družbenega plana iz leta 1986. Ne strinja se s pretežno uvrstitvijo parc. št. 2088/1 med kmetijska zemljišča prve kategorije. Izdelovalci plana bi morali upoštevati navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občine (Uradni list SRS, št. 20-941/85), po katerem so bili osnova za planiranje registri prostorskih enot, to so evidence podatkov o lastnosti prostora, o njegovi dejanski rabi in o predpisanem varovanju prostora ter omejitvah pri posegih v prostor. Nadalje se ne strinja s stališčem prvostopenjskega organa, da območje ni oz. je delno komunalno opremljeno, priznava, da trenutno ni zagotovljeno le odvajanje fekalnih odplak preko kanalizacijskega omrežja, kar pa rešuje s postavitvijo male biološke čistilne naprave, torej v skladu s PUP. Drugostopenjski upravni organ se kljub pritožbenim navedbam glede navedenega ni opredelil z razlago, da te ne bi mogle vplivati na drugačno odločitev v zadevi, saj je kot bistveno štel, da je del gradnje predviden na kmetijskem zemljišču, to pa naj ne bi bilo skladno s PUP. V zaključku navaja še okoliščine v zvezi z zaznambo spora pri parceli št. 2088/2 k.o. … in s tem povezanim vprašanjem o pravici graditi. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči o zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja, podrejeno, naj zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov tega postopka.

Toženka predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik v tožbi navaja, da v njenem pretežnem delu povzema vsebino svoje pritožbe, kar ugotavlja tudi sodišče po vpogledu vanjo. Ker so razlogi drugostopenjske odločbe glede presoje skladnosti načrtovane gradnje z določbami prostorskega akta jasni in popolni, z njimi pa se potrjuje presoja prvostopenjskega upravnega organa in njegovih razlogov za zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja, se sodišče v celoti sklicuje nanje (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede na tožbene navedbe pa še dodatno navaja: Za izdajo gradbenega dovoljenja morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 1. odstavku 66. člena ZGO-1, med drugim, da je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom (1. točka).

V zadevi ni sporno, da se zemljišča posega nahajajo izven območja poselitve oz. ureditvenega območja naselja in da je poseg načrtovan tudi na zemljišču, ki sodi po namenski rabi v območje VIII. kategorije zemljišč. Posege na teh zemljiščih ureja 32. člen PUP, ki v 1. odstavku določa, da se izven naselij in zaselkov lahko dograjuje, prenavlja in nadomešča (torej nadomestno gradi – opomba sodišča) le zakonito zgrajene stavbe (v 1. alineji so za VIII. kategorijo zemljišča navedeni dodatni pogoji), v 2. odstavku pa, da je sprememba namembnosti in povečanje kapacitete obstoječih stavb izven območij poselitve dopustna pod v nadaljevanju navedenimi pogoji. Po 1. odstavku novogradnje torej niso dovoljene, 2. odstavek pa za zadevo ni relevanten, saj ureja posege na obstoječi stavbi, medtem ko gre v obravnavanem primeru za novogradnjo.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je načrtovana gradnja stanovanjske stavbe deloma na mestu obstoječe stanovanjske stavbe na parc. št. 2088/2, ki se poruši, in deloma na parc. št. 2088/1 k.o. ..., na kateri se nahajajo ruševine nekdanjega objekta. Glede na te okoliščine je treba načrtovano gradnjo obravnavati kot gradnjo novega objekta in ne morebiti kot nadomestno gradnjo oz. kot gradnjo, s katerim se nadomesti obstoječi objekt. Po določbi 1. odstavka 123. člena ZGO-1B, na katero se sklicuje tudi prvostopenjski organ, se namreč z dnem začetka uporabe tega zakona (to je 15. 4. 2008) za potrebe izdajanja gradbenega dovoljenja šteje, da pojem nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega in gradnjo novega objekta. Če je v prostorskem aktu navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, to ne glede na določbe v prostorskem aktu pomeni, da se lahko obstoječi objekt odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu.

Navedeno pomeni, da je treba 32. člen PUP, ki govori o nadomeščanju zakonito zgrajenih stavb, razlagati v smislu omenjene določbe ZGO-1B, torej da je nadomestna gradnja le tista, ko se obstoječi objekt odstrani in na njegovem mestu postavi po velikosti in namembnosti enak objekt. Ker si v obravnavanem primeru obstoječi stanovanjski objekt na parc. št. 2088/2 k.o. … glede na svoje dimenzije v primerjavi z dimenzijami načrtovane stanovanjske stavbe po velikosti nista enaka, čemur tožnik ne oporeka, se sodišče strinja s prvostopenjskim organom, da so s tem preseženi zakonski okviri za nadomestno gradnjo. Pri tem sodišče poudarja, da na to presojo dejstvo, da se na parc. št. 2088/1 nahaja porušen objekt, ne more vplivati. Ruševine so ostanki nekdanjega objekta, zaradi česar jih ni mogoče obravnavati, kot da gre za še obstoječi objekt, ki bi se lahko nadomestil z novim. V tem primeru namreč ni več mogoče govoriti o objektu oz. stavbi v smislu njunih definicij iz 1. in 1.1. točke 1. odstavka 2. člena ZGO-1, med drugim, da je to s tlemi povezana stavba, narejena iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami, v kateri je eden ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti. Na to je opozoril tudi prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi, enako stališče glede ruševin pa je to sodišče zavzelo tudi v zadevi I U 1544/2009. Načrtovana novogradnja stanovanjske stavbe torej ni v skladu s 1. odstavkom 32. člena PUP, kar je zadosten razlog za zavrnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.

Glede na navedeno na odločitev v zadevi ne morejo vplivati tožbene navedbe, s katerimi tožnik oporeka namembnosti zemljišča parc. št. 2088/1 k.o. ..., ki je v družbenem planu v pretežnem delu uvrščen med kmetijska zemljišča I. kategorije. Tudi če bi bilo to zemljišče po namenski rabi v celoti uvrščeno v VIII. kategorijo zemljišč, po 32. členu PUP ne bi šlo za dopustno gradnjo. V tem pogledu so za odločitev pravno nepomembne navedbe o problematiki debeline črte na karti, ki na parc. št. 2088/1 k.o. ... razmejuje ta zemljišča od kmetijskih. Pri tem pa je že drugostopenjski organ pravilno navedel, da je investitor tisti, ki mora s predloženim PGD dokazati, da bo objekt v skladu s prostorskimi akti (1. odstavek 48. člena ZGO-1), zato tožnik s takimi navedbami oporeka pravilnosti oz. zanesljivosti prikaza meje v svojem PGD (v grafični prilogi vodilne mape).

Prav tako na odločitev v zadevi ne morejo vplivati tožbena stališča o pravici graditi in o premajhnem upoštevanju podatkov o dejanski rabi zemljišč po podatkih zemljiškega katastra ter obvestila o vrednotenju nepremičnin. V zvezi s slednjim je odgovoril že pritožbeni organ in se sodišče z njegovimi razlogi v celoti strinja. Enako velja za tožbene navedbe glede komunalne opremljenosti zemljišča, saj njen obseg zaradi neskladnosti gradnje s PUP ne more vplivati na izdajo drugačne odločbe. Zato se niti drugostopenjski organ s temi navedbami ni bil dolžan izrecno ukvarjati.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo.