Jedro

Ni utemeljen pritožbeni očitek neizčrpanega dokaznega postopka, ker sodišče ni postavilo izvedencev finančne in gradbene stroke, ki bi ocenila vrednost posameznih nepremičnin, ki so bile zajete v bilanci stanja. Z navedenim dokaznim predlogom so tožene stranke izpodbijale trditve tožeče stranke, da so bile v pogodbah določene vrednosti nepremičnin podcenjene. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Če predlagani dokaz za odločitev o zadevi ni relevanten, ga sodišče ni dolžno izvajati. Dokaz pa je nerelevanten, če ugotovitev dejstva, tudi če bi se z izvedenim dokazom izkazalo za resnično, ne bi moglo spremeniti odločitve sodišča. Prevedeno v obravnavani primer to pomeni, da tudi, če bi se z izvedbo predlaganega dokaza izkazalo, da so bile pogodbeno dogovorjene kupnine realne, glede na ostale izpostavljene okoliščine (možnost prenosa lastninske pravice na kupce brez plačila vsaj dela kupnine, sorodstvena oziroma kapitalska povezava pogodbenih strank) to dejstvo ne bi vplivalo na presojo o nedopustni kavzi pogodb, kot jo je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Pravna posledica ugotovljene ničnosti pravnega posla, ki je bil podlaga za vknjižbo prenosa lastninske pravice, je pravica uveljavljanja zahtevka izbrisnega upravičenca, da zahteva izbris izpodbijane vknjižbe zaradi njene neveljavnosti in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (1. točka prvega odstavka 243. člena ZZK-1). Povračilni zahtevek, ki ga pridobi prikrajšani lastnik zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe v škodo njegove lastninske pravice, se lahko uveljavlja le z izbrisno tožbo. Ta se izčrpa z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja torej s ponovnim vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo in ne z izročitvijo nepremičnine proste oseb in stvari izbrisnemu upravičencu.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 9. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožene stranke same nosijo svoje pritožbene stroške, dolžne pa so tožeči stranki solidarno povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.855,62 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče razsodilo: „1. Ugotovi se, da sta nična Prodajna pogodba z dne. 10. 1. 2018, sklenjena med prvotoženo stranko P., d.o.o. in drugotoženo stranko B. d.o.o ter zemljiškoknjižno dovolilo z dne 23.8.2018, podpis overjen pri notarki Z. Z., št. OV.: 1349/2018. 2. Ugotovi se neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist družbe B. d.o.o. pri nepremičnini ID znak parcela 00/33 do deleža 1/3 ( ID: ...) in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se izbriše vknjižena lastninska pravica v korist B. d.o.o. in se znova vpiše lastninska pravica v korist P., d.o.o. pri nepremičnini ID znak parcela 00/33 do deleža 1/3 (ID: ...).

3. Ugotovi se, da sta nična Prodajna pogodba z dne 10.1.2018, sklenjena med P., d.o.o. in E., d.o.o. ter zemljiškoknjižno dovolilo z dne 23,8.2018, podpis overjen pri notarki Z. Z., št. OV: 1350/2018. 4. Ugotovi se neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist družbe E., d.o.o. pri nepremičnini ID znak 00/73 do 2/10 (ID: ...) in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se izbriše vknjižena lastninska pravica v korist E., d.o.o. in se znova vpiše lastninska pravica v korist P., d.o.o. pri nepremičnini ID znak 00/73 do 2/10 (ID: ...).

5. Ugotovi se, da sta nična Prodajna pogodba z dne 10.1.2018, sklenjena med P., d.o.o. in F., d.o.o. ter zemljiškoknjižno dovolilo z dne 23.8.2018, podpis overjen pri notarki Z. Z., št. OV: 1350/2018. 6. Ugotovi se neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist družbe F., d.o.o. pri nepremičnini ID znak 00/74 do 1/3 (ID: ...) in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se izbriše vknjižena lastninska pravica v korist F., d.o.o. in se znova vpiše lastninska pravica v korist P., d.o.o. pri nepremičnini ID znak 00/74 do 1/3 (ID: ...).

7. Ugotovi se, da sta nična Prodajna pogodba z dne 24.2.2017 sklenjena med tožečo stranko S. d.o.o. - v stečaju in prvotoženo stranko P., d.o.o. ter zemljiškoknjižno dovolilo z dne 3.5.2018 podpis overjen pri notarki Z. Z., št. OV: 672/2017. 8. Ugotovi se neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist družbe P., d.o.o. pri nepremičninah ID znak parcela 00/33 v deležu do 1/3 (ID: ...), ID znak parcela 00/73 v deležu do 2/10 (ID: ...) in ID znak parcela 00/74 v deležu do 1/3 (ID: ...) in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se izbriše vknjižena lastninska pravica v korist P., d.o.o. in se znova vpiše lastninska pravica v korist S. d.o.o. - v stečaju pri nepremičnini ID znak parcela 00/33 v deležu do 1/3 (ID: ...), ID znak parcela 00/73 v deležu do 2/10 (ID: ...) in ID znak parcela 00/74 v deležu do 1/3 (ID: ...).

9. Tožena stranka mora v 15 dneh izprazniti nepremičnine, to je stanovanjsko hišo na naslovu Ž. 42, L., ki je sestavina nepremičnin navedenih v 2. točki tega izreka in jo prosto oseb in stvari izročiti v stečajno maso tožeče stranke tako, dajo izroči upravitelju X. X. 10. Prva, druga, tretja in četrta tožena stranka morajo tožeči stranki solidarno povrniti 8.486,13 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.“

2. Zoper navedeno sodbo so se tožene stranke pravočasno pritožile in uveljavljale vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP ter predlagale spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka v celoti, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje, s stroškovno posledico.

3. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in od toženih strank zahtevala povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba zoper 1. do 8. in 10. točko izreka sodbe ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo ničnost prodajnih pogodb in zemljiškoknjižnih dovolil na parcelah, ki so bile prvotno prenešene in vknjižena lastninska pravica v korist družbe P. (točka 7 izreka sodbe), od nje pa naprej posamezne nepremičnine na družbo B. d. o. o. (točka 1 izreka sodbe), družbo E. (točka 3 izreka sodbe) in na družbo F. d. o. o. (točka 5 izreka sodbe). Posledično je ugotovilo neveljavnost vknjižb lastninske pravice v njihovo korist in odločilo o vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja tako, da se izbrišejo vknjižbe lastninske pravice v njihovo korist in znova vpišejo lastninske pravice na prenosnika (točka 8, 2, 4, 6 izreka sodbe). Z verigo tako uspešno uveljavljenih izbrisnih tožb je tožeča stranka dosegla ponovno vzpostavitev oziroma vrnitev lastninske pravice na navedenih nepremičninah.

6. Pri presoji vsakokratne prodajne pogodbe je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da so bile vknjižbe lastninske pravice v korist kupca možne že s podpisom pogodbe in prenos lastninske pravice v nobenem primeru ni bil vezan na plačilo kupnine, v nobenem primeru tudi ni prišlo do niti delnega plačila kupnine, čeprav je bilo v vseh primerih dogovorjeno obročno plačilo. Plačan ni bil niti prvi obrok. Šlo je torej za neobičajen pogodbeni dogovor. Vsi pogodbeniki oziroma njihovi zakoniti zastopniki oziroma družbeniki so sorodstveno in kapitalsko povezani (družbenika tožnika sta bila v času sklepanja pogodbe M. R. in B. V., vsak do 50%, M. R. pa zakonita zastopnica tožeče stranke; prvotožena stranka kot kupec je bila v izključni lasti F. V., brata B. V., ki je po pridobitvi nepremičnin 100% poslovni delež v prvotoženi stranki prenesel na M. R., ta pa na R. K.; edini družbenik družbe B. d. o. o., je bila družba E. d. o. o., edini družbenik slednje pa F. V.; pri sklepanju prodajne pogodbe med družbo P. d. o. o. kot prodajalcem in družbo F. d. o. o. kot kupcem je obe pogodbeni stranki zastopal R. K., ki deluje usklajeno z M. R. in F. V., kar je razvidno iz prenosov lastništva na poslovnih deležih družb, ki so sodelovale pri prenosih nepremičnin). Iz navedenih dejstev, ki jih toženci pritožbeno ne izpodbijajo, je zato tudi po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da so bile vse prodajne pogodbe navidezne in sklenjene z nedopustnim nagibom, to je z namenom skrivanja premoženja pred tožnikovimi upniki, ki je prerasel v poslovno podlago, saj je bil opisani namen skupen vsem pogodbenikom, ki so delovali usklajeno. Ker je tak namen v nasprotju z moralnimi načeli, je poslovna podlaga skladno z drugim odstavkom 39. člena OZ nedopustna, navedene pogodbe pa nične (točka 19 do 21 obrazložitve izpodbijane sodbe).

7. Iz zgoraj povzetih nosilnih razlogov prvostopenjskega sodišča izhaja, da v izpodbijanih pogodbah določene višine kupnin niso bile bistvene za presojo ničnosti pogodb. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek neizčrpanega dokaznega postopka, ker sodišče ni postavilo izvedencev finančne in gradbene stroke, ki bi ocenila vrednost posameznih nepremičnin, ki so bile zajete v bilanci stanja. Z navedenim dokaznim predlogom so tožene stranke izpodbijale trditve tožeče stranke, da so bile v pogodbah določene vrednosti nepremičnin podcenjene. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Če predlagani dokaz za odločitev o zadevi ni relevanten, ga sodišče ni dolžno izvajati. Dokaz pa je nerelevanten, če ugotovitev dejstva, tudi če bi se z izvedenim dokazom izkazalo za resnično, ne bi moglo spremeniti odločitve sodišča (Up 12/97, Up 537/01). Prevedeno v obravnavani primer to pomeni, da tudi, če bi se z izvedbo predlaganega dokaza izkazalo, da so bile pogodbeno dogovorjene kupnine realne, glede na ostale izpostavljene okoliščine (prenos lastninske pravice na kupce neplačilo vsaj dela kupnine, sorodstvena in/ali kapitalska povezava pogodbenih strank) to dejstvo ne bi vplivalo na presojo o nedopustni kavzi pogodb, kot jo je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Izrecno izpostavljenih kršitev določb 2., 14., 15., 22., 23. in 25. člena Ustave, torej prvostopenjsko sodišče z neizvedbo dokaza z izvedencema ni zagrešilo.

8. Sicer pa je prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi pojasnilo, zakaj navedenega dokaza ni izvedlo. Presodilo je, da je bila trditev toženih strank o manjši vrednosti spornih nepremičnin glede na ocenjene v poslovnih knjigah tožeče stranke prepavšalna. S takim razlogovanjem pritožbeno sodišče soglaša zlasti še glede na pritožbene trditve, da je tožeča stranka izhajala pri očitku domnevno prenizke kupnine iz vrednosti vseh nepremičnin iz bilance stanja tožeče stranke, tudi tistih, ki niso bile predmet pogodb. To bi terjalo navedbo nepremičnin in njihovih bilančnih vrednosti, ki niso bile predmet spornih pogodb in ocene vrednosti posameznih knjiženih nepremičnin v bilanci stanja, ki naj bi jo opravila izvedenca. Tiste nepremičnine in njihove vrednosti, ki niso predmet spornih pogodb, za rešitev predmetne zadeve sploh niso relevantne. Pavšalnost trditev toženih strank o vrednosti spornih nepremičnin, kot jim jo pravilno in utemeljeno očita prvostopenjsko sodišče, se torej odraža v nespecifikaciji nepremičnin in njihovi posamezni knjigovodski vrednosti glede na njihovo sumarno vrednost, izkazano v bilanci stanja.

9. Protispisen je tudi pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče pri ključni utemeljitvi ugoditve tožbenemu zahtevku preseglo tožbene trditve. Tožeča stranka naj bi namreč ničnost pravnih poslov utemeljevala zgolj z očitkom o nižjih pogodbenih vrednostih kupnine od tržnih vrednosti, spornosti načina plačila kupnine oziroma z neplačilom kupnine. Dejstva, ki jih ugotovilo prvostopenjsko sodišče glede neobičajnih pogodbenih določil o možnosti prenosa lastninske pravice brez plačila kupnine in izstavitvi zemljiškoknjižnih dovolil pred plačilom le-te, o namenu izigravanja upnikov pri sklepanju spornih pogodb in sorodstveni oziroma kapitalski povezavi podpisnikov pogodb namreč izhajajo iz navedb tožeče stranke v točkah 4 do 7 tožbe in v točkah 2 in 3 pripravljalne vloge z dne 24. 1. 2019. 10. Iztrgano iz celotnega konteksta obrazložitve izpodbijane sodbe pritožnice očitajo prvostopenjskemu sodišču tudi pravno zmoten zaključek o ničnosti pogodb, ker so navidezne zaradi neplačila kupnine, kar tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS v odločbi II Ips 92/2001 ni razlog za ničnost pogodbe. Prvostopenjsko sodišče namreč ni utemeljevalo ničnosti pogodbe zgolj z neplačilom kupnine, pač pa tudi in predvsem z neobičajnostjo pogodbenih dogovorov v prodajnih pogodbah za nepremičnine o možnosti vknjižbe lastninske pravice brez plačila kupnine, kot tudi s sorodstveno oziroma kapitalsko povezanostjo akterjev oziroma podpisnikov pogodb, ki jih je obravnavalo kot zaključeno celoto, njihovo delovanje pa usklajeno v smeri onemogočanja poplačila upnikov tožeče stranke z odtujitvjo njenega premoženja.

11. Zmotno je tudi prepričanje pritožnikov, da bi prvostopenjsko sodišče njihove trditve o pogodbeno določenih kupninah v realni vrednosti in da neplačilo kupnine ne predstavlja ničnosti poslov, ker tožeča stranka teh dejstev ne zanika, moralo šteti skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP kot priznana dejstva. Že je bilo obrazloženo, da višina pogodbeno določenih kupnin ni bila relevantna, zato tako priznano dejstvo tudi ne more vplivati na odločitev o tožbenem zahtevku. Trditev, da neplačilo kupnine ne predstavlja ničnosti pravnega posla, pa je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava in sklepčnosti zahtevka. Da neplačilo kupnine ni bilo odločilen razlog za ugotovitev ničnosti spornih pogodb pa je bilo že zgoraj obrazloženo.

12. Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, sodba pa je glede zahtevka v 1. do 8. točki izreka in v 10. točki izreka sodbe uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče v tem obsegu pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Pritožba zoper 9. točko izreka sodbe je utemeljena.

14. Ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe glede 9. točke izreka pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. V 9. točki izreka sodbe je toženi stranki naložilo, da mora v 15 dneh izprazniti nepremičnine, to je stanovanjsko hišo na naslovu Ž. 42, L., ki je sestavina nepremičnin navedenih v 2. točki tega izreka in jo prosto oseb in stvari izročiti v stečajno maso tožeče stranke tako, da jo izroči upravitelju X. X. Pravna posledica ugotovljene ničnosti pravnega posla, ki je bil podlaga za vknjižbo prenosa lastninske pravice, je pravica uveljavljanja zahtevka izbrisnega upravičenca, da zahteva izbris izpodbijane vknjižbe zaradi njene neveljavnosti in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (1. točka prvega odstavka 243. člena ZZK-1). Povračilni zahtevek, ki ga pridobi prikrajšani lastnik zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe v škodo njegove lastninske pravice, se lahko uveljavlja le z izbrisno tožbo (Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem in sodno prakso, dr. Matjaž Tratnik, IUSSOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2016, stran 508 in 509). Ta se izčrpa z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja torej s ponovnim vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo in ne z izročitvijo nepremičnine prosto oseb in stvari izbrisnemu upravičencu, kot to očitno menijo pritožniki, saj so v tožbeni naraciji povsem izpadle navedbe, ki bi utemeljevale tožbeni zahtevek na izpraznitev nepremičnine in prosto oseb in stvari njeno izročitev tožeči stranki. Ker torej utemeljenost tega tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, tožba v tem delu ni sklepčna. Z razlogi za utemeljitev izbrisne tožbe tožeča stranka namreč ne more temeljiti tožbenega zahtevka, ki ga je tožeči stranki v 9. točki izpodbijane sodbe prisodilo prvostopenjsko sodišče. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP pritožbi v tem delu ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz 1. točke dispozitiva te sodbe.

15. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. in 155. členom ZPP. Ker so tožene stranke s pritožbo uspele v sorazmerno majhnem delu, glede katerega pa posebni pritožbeni stroški niso nastali, morajo sami nositi svoje pritožbene stroške, dolžne pa so tožeči stranki solidarno povrniti stroške odgovora na pritožbo in sicer nagrado pooblaščenki za odgovor na pritožbo po tar. št. 21/1 OT 2500 točk, za materialne stroške po členu 11/3 OT 35 točk, upoštevaje vrednost točke 0,6 EUR in 22% DDV pa skupno 1.855,62 EUR. Od navedenih stroškov gredo v primeru zamude s plačilom po poteku paricijskega roka tožeči stranki tudi zakonske zamudne obresti do plačila.