Jedro

V obnovljenem postopku se odpravi nezakonita prejšnja odločba, če je mogoče za nazaj odpraviti tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Ker se z odpravo vzpostavlja pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo prejšnje odločbe, je odprava prejšnje odločbe mogoča samo v primeru, če ta še ni bila izvršena, kar pomeni, da pridobljene pravice še niso bile izkoriščene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 246/96-17 z dne 20.12.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) ugodilo tožnikovi tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 15.12.1995, in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Sekretariata za urejanje prostora občine L.C. z dne 1.7.1994, s katero je bilo v obnovljenem postopku odpravljeno gradbeno dovoljenje Komiteja za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve občine L.C. z dne 23.2.1982, ki je bilo izdano tožniku za adaptacijo dela podstrešnih prostorov stavbe na zemljišču s parc. št. 281 k.o. T., L., v stanovanjske prostore.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da organ prve stopnje ni ravnal v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), ko je v obnovljenem postopku odpravil gradbeno dovoljenje z dne 23.2.1982, ker tožnik v obnovljenem postopku ni predložil pravnomočnega lokacijskega dovoljenja in dokaza o lastništvu podstrešnih prostorov. Po določbi 258. člena ZUP/86 pristojni organ odloči v obnovljenem postopku na podlagi podatkov, zbranih v prejšnjem in obnovljenem postopku in z odločbo pusti prejšnjo odločbo v veljavi, ali pa jo nadomesti z novo in prejšnjo odločbo odpravi ali razveljavi. Praviloma se prejšnja odločba v obnovljenem postopku odpravi, če je mogoče za nazaj odpraviti tudi pravne posledice nezakonite odločbe. Po podatkih upravnih spisov in iz tožbe pa bi se za obravnavani primer lahko sklepalo, da je bilo gradbeno dovoljenje odpravljeno potem, ko je bilo že izvršeno, torej potem, ko je bilo že uresničeno in je tožnik na podlagi njegove izdaje že zgradil podstrešno stanovanje. Če navedeno drži, potem organ prve stopnje ne bi smel odpraviti gradbenega dovoljenja. Ker organ prve stopnje ni ugotavljal, ali je bilo gradbeno dovoljenje v času odločanja v obnovljenem postopku že izvršeno, je njegova odločitev nezakonita, ker v postopku ni v zadostni meri upošteval določb ZUP/86, ki zadevajo odločanje v obnovljenem postopku. Ker teh okoliščin ni ugotavljala niti tožena stranka, je nezakonita tudi njena odločitev in jo je treba zato odpraviti in zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek. Odločba organa prve stopnje pa je nezakonita tudi zato, ker hkrati z odločitvijo ni bilo odločeno o zahtevku tožnika, ki po odločitvi organa prve stopnje in tožene stranke še vedno ostaja odprt. Tožena stranka bo v ponovljenem postopku ugotovila, ali je bilo sporno gradbeno dovoljenje v času odločanja že izvršeno, ali ne ter nato v skladu z ugotovljenim stanjem v stvari v zadevi ponovno odločila, pri tem pa upoštevala v tej sodbi sprejeto pravno stališče. Prizadeta stranka V.V. navaja v pritožbi, da se ne strinja s presojo sodišča prve stopnje. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da bi v obravnavanem primeru bilo potrebno gradbeno dovoljenje z dne 23.2.1982 razveljaviti in ne odpraviti. Sodišče prve stopnje napačno enači pravne in dejanske posledice že izvršene odločbe, pri čemer ni jasno, na kakšne pravne posledice, ki jih ne bi bilo več mogoče odpraviti, opozarja sodišče prve stopnje. Res je, da je bilo gradbeno dovoljenje po 12 letih odločanja o obnovi postopka že izvršeno. Vendar z njegovo izvršitvijo tožnik ni mogel pridobiti pravice uporabe niti lastninske pravice na podstrešnih prostorih. Ker je namen obnove, da se popravijo napake v prejšnjem postopku, te pa so v obravnavanem primeru nastale, bi bilo potrebno gradbeno dovoljenje z dne 23.2.1982 odpraviti. Z njegovo razveljavitvijo bi organ prve stopnje šele ustvaril pravno posledico, saj bi tožnik pridobil lastninsko pravico na podstrehi.

Tožnik, ki ga v pritožbenem postopku zastopa odvetnik F.M. v L., meni v odgovoru na pritožbo, da je izpodbijana sodba pravilna in zakonita in da je pridobil lastninsko pravico na navedenem stanovanju.

Predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča si pritožnica napačno razlaga vsebino odločitve sodišča prve stopnje. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da sodišče prve stopnje ni presojalo materialnopravne pravilnosti odločbe tožene stranke, pač pa je odločilo na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena ZUS, ker je spoznalo, da ne more rešiti spora, ker v obnovljenem postopku niso bile ugotovljene vse za odločitev pomembne okoliščine. Sodišče prve stopnje je svojo presojo omejilo na presojo skladnosti odločbe tožene stranke z določbami ZUP/86, ki je veljal v času odločanja v prejšnjem in obnovljenem postopku. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe tudi izhaja, da v njej ni izrecne navedbe, da bi v obravnavanem primeru bilo potrebno gradbeno dovoljenje z dne 23.2.1982 le razveljaviti in ne odpraviti, kot to trdi pritožnica, ki se zavzema za odpravo zaradi poprave napake.

Stališče sodišča prve stopnje, da se v obnovljenem postopku odpravi nezakonita prejšnja odločba, če je mogoče za nazaj odpraviti tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, je pravilno. Takšno stališče izhaja iz pravnih učinkov odprave, ki jih ZUP/86 določa v 1. odstavku 269. člena. Po navedenem členu učinkuje odprava za nazaj, in sicer od dneva, s katerim je pravno učinkovala prejšnja odločba. Ker se z odpravo vzpostavlja prejšnje pravno stanje, to je pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo prejšnje odločbe, je odprava mogoča samo v primeru, če prejšnja odločba še ni bila izvršena, kar pomeni, da pridobljene pravice še niso bile izkoriščene. Zato mora pristojni organ v primeru, če ugotovi, da so podani pogoji za nadomestitev prejšnje odločbe, odločiti glede na okoliščine posameznega primera (258. člen ZUP/86). Za odločitev je pomembna presoja dejanskih in pravnih okoliščin. Dejanske okoliščine se nanašajo na izvršljivost prejšnje odločbe, pravne okoliščine pa na pridobljene pravice, obveznosti ali pravne koristi.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena ZUS odpravilo odločbo tožene stranke ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Ugotovitev, da organ prve stopnje niti tožena stranka nista ugotavljala okoliščin, ki jih zahteva 258. člen ZUP/86, ima podlago v upravnih spisih. V upravnih spisih ima podlago tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da organ prve stopnje ni odločil o zahtevku, ki ga je tožnik podal organu prve stopnje med obnovljenim postopkom. Ker se tožnikov zahtevek nanaša na pravico do gradnje na podlagi gradbenega dovoljenja z dne 23.2.1982, za katero tožnik zatrjuje, da je bila že izkoriščena na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, bi, tudi po presoji pritožbenega sodišča, organ prve stopnje moral o tem zahtevku odločiti z odločbo, s katero je odločil o stvari, ki je predmet obnove postopka. Ker v obnovljenem postopku sploh niso bile ugotavljane pravne posledice gradbenega dovoljenja z dne 23.2.1982, so neupoštevni pritožbeni ugovori, da naj bi tožnik na podlagi njega ne mogel pridobiti nobenih pravic.

V zvezi z napotki sodišča prve stopnje za ponoven postopek pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se po določbah ZUP/86 v obnovljenem postopku presoja odločba organa prve stopnje v stvari, ki je predmet obnove postopka, glede na predpise, ki so veljali v času izdaje odločbe organa prve stopnje. Obnova je namreč izredno pravno sredstvo, na podlagi katerega se ponovno uvede upravni postopek, ki je bil že končan v določeni upravni stvari. Z obnovo se v celoti ali deloma obnovijo prejšnja dejanja ugotovitvenega postopka, na katera vpliva okoliščina, zaradi katere je bila dovoljena obnova postopka in sprejme nova odločba v isti upravni stvari, ki je bila predmet odločanja v prejšnjem upravnem postopku. Zaradi takšne narave obnove postopka je za odločanje o stvari, ki je predmet obnove postopka, potrebno uporabiti predpise, ki so veljali ob izdaji prejšnje odločbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.