Jedro

V predmetni zadevi je dedič A. A. uveljavljal, naj se njegovemu bratu v dedni delež vštejejo določena darila. Uveljavljal je torej vračunanje daril v dedni delež (kolacija) po 46. členu ZD. Navedena določba omogoča, da dobijo tisti dediči pri zakonitem dedovanju, ki jim je zapustnik že za časa življenja dal darila, efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša vrednost daril.

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je pritožnikovo zahtevo štelo za terjatev zoper brata, ne pa za zahtevo za vračunanje daril v dedni delež.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju odločilo, da se za dediče po pokojni B. B. na podlagi zakona razglasijo zapustničin sin A. A. do 1/2 zapuščine ter zapustnikova vnuka P. P. in D. D., vsak do 1/4 zapuščine (I. točka izreka). V II. točki izreka je povzelo obseg zapuščine.

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo dedič A. A., zapustničin sin. Sklep izpodbija v celoti iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, napadeni sklep o dedovanju razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje z napotilom, da zapuščinski postopek prekine in o spornih vprašanjih dediče napoti na pot pravde. Navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njegovega ugovora prikrajšanja dednega deleža na račun daril, ki jih je prejel njegov brat S. S. Le-ta je od zapustnice prevzel denarna sredstva od prodaje nepremičnin v višini več kot 100.000,00 EUR, kot je bilo navedeno v dosedanjem zapuščinskem postopku. Gre za sporna dejstva v zvezi s prikrajšanjem dednega deleža oziroma v zvezi z darili, ki se vračunajo, zato bi moralo sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekiniti in dediča, katerega pravica je manj verjetna, napotiti na pot pravde. Stroškov ne priglaša.

3.Na pritožbo je odgovoril dedič S. S. Zavzema se za zavrnitev pritožbe. Izpostavlja, da je tudi njegov brat prejel določena darila in imel koristi od uporabe zapustničinih premičnin. Stroškov ne priglaša.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih postopkovnih kršitev, je pa napačno uporabilo materialno pravo in preuranjeno izdalo sklep o dedovanju, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7.Pregled zadeve pokaže, da zapustnica ni napravila oporoke, da sta se k dedovanju priglasila zapustničina sinova A. A. in S. S., pri čemer se je slednji (v skladu z drugim odstavkom 133. člena oz. petim odstavkom 208. člena ZD) odpovedal dedovanju v korist svojih otrok (P. P. in D. D.), ki sta se prijavila k dedovanju, zaradi česar na podlagi vstopne pravice dedujeta njegov dedni delež. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o dedovanju in za dediče razglasilo zapustničinega sina A. A. ter njena vnuka.

8.Pritožbeno sporno je, ali pritožnik uveljavlja vračunanje daril v dedni delež in bi moralo sodišče prve stopnje prekiniti zapuščinski postopek in stranke napotiti na pot pravde. Sodišče prve stopnje je v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, zakaj zapuščinskega postopka ni prekinilo. Navedlo je, da "glede terjatev, ki sta jih v zapuščinskem postopku v vlogah z dne 22. 11. 2023, 25. 12. 2023, 21. 1. 2024 in 19. 2. 2024 uveljavljala zapustničina sinova zoper drug drugega pojasnjuje, da ZD poplačila terjatve iz zapuščine ne predvideva v zapuščinskem postopku, temveč je to stvar obligacijskega razmerja in se zoper dediča uveljavlja izven zapuščinskega postopka."

9.Navedeni zaključki sodišča prve stopnje niso pravilni. Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da gre pri pritožnikovi zahtevi za njegovo terjatev zoper brata. Pritrditi je pritožbi, da je dedič A. A. (pritožnik) tekom zapuščinskega postopka navajal, da je njegov sodedič (brat S. S.) od zapustnice prejel darila od prodaje nepremičnin v višini več kot 100.000,00 EUR, kot izhaja iz pritožbe in iz njegovih vlog z dne 22. 11. 2023 in 24. 1. 2024. V slednji je posebej konkretiziral posamezne zneske posojil zapustnice bratu S. S., ki niso bili vrnjeni in zneske od prodaje nepremičnin za časa zapustničinega življenja, ki jih je njegov brat S. S. zadržal zase.

10.V predmetni zadevi je torej dedič A. A. uveljavljal, naj se njegovemu bratu v dedni delež vštejejo določena darila. Uveljavljal je torej vračunanje daril v dedni delež (kolacija) po 46. členu ZD. Navedena določba omogoča, da dobijo tisti dediči pri zakonitem dedovanju, ki jim je zapustnik že za časa življenja dal darila, efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša vrednost daril.

11.Sodišče prve stopnje je torej napačno uporabilo materialno pravo, ko je pritožnikovo zahtevo štelo za terjatev zoper brata, ne pa za zahtevo za vračunanje daril v dedni delež. Zaradi tega je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

12.Po pojasnjenem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), saj sodišče druge stopnje glede na okoliščine primera ocenjuje, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. v zvezi s 366. členom ZPP), kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

13.V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ugotovilo, ali je med strankami sporno, koliko daril je dedič S. S. prejel od zapustnice. Če to med strankami ne bo sporno, bo sodišče navedena darila vračunalo v dedni delež S. S., ki je po vstopni pravici prešel na njegova potomca, in upoštevajoč določbo 46. člena ZD izdalo sklep o dedovanju. V primeru, da pa bodo ta dejstva med strankami sporna, bo prekinilo zapuščinski postopek in stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotilo na pot pravde (213. člen ZD).

14.Stranki pritožbenih stroškov nista priglasili, zato je odločitev njih odpadla.

-------------------------------

1Le-ta se v prvem odstavku glasi: "Vsakemu zakonitemu dediču se vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika."

2K. Zupančič, V. Žnidaršič Skubic, dedno pravo, Ljubljana 2009, str. 107.

3Na podlagi 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, na primer, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (4. točka drugega odstavka 210. člena ZD).

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 46, 210, 210, 210/2, 210/2-4, 213

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.