Jedro

V primeru tožbe na podlagi 178. člena SZ-1 je obvezna priloga tožbe tudi listina, ki izkazuje, da je tožnik položil znesek zapadle kupnine oziroma ustrezno garancijo. To ne pomeni, da mora vsakokratni predkupni upravičenec obvezno položiti kupnino ali njen del oziroma garancijo. To mora storiti le v primeru, če je kupnina do dneva vložitve tožbe zapadla, kar pomeni, da tožnik zadosti zahtevam zakona tudi v primeru, ko predloži listino, da kupnina še ni zapadla.

Sodišče lahko zavrže vlogo tudi v primeru, ko stranka dopolni vlogo, pa ta dopolnitev po presoji sodišče ni ustrezna.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora prvotoženi stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 336,71 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik v tej pravdi kot prejšnji imetnik stanovanjske pravice in najemnik spornega stanovanja za nedoločen čas uveljavlja kršitev predkupne pravice. Z M. naj bi 20. 5. 1992 sklenil za sporno stanovanje najemno pogodbo za nedoločen čas. Stanovanje je bilo v postopku denacionalizacije vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu J. J., po katerem so na podlagi sklepa o dedovanju z dne 3. 1. 2003 postali solastniki stanovanja prvi trije toženci. Ti so nato s četrtim tožencem 26. 5. 2003 sklenili kupoprodajno pogodbo, ki je zajemala tudi sporno stanovanje.

2. Sodišče je na podlagi 108. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) pozvalo tožnika, naj predloži listino, ki izkazuje, da je položil znesek ali garancijo za znesek, ki je po sklenjeni pogodbi zapadel v plačilo do dneva vložitve tožbe. Ker tožnik tega ni storil, je sodišče prve stopnje tožbo v delu, ki se nanaša na primarni tožbeni zahtevek, zavrglo. Sodišče druge stopnje je takšno odločitev potrdilo.

3. Tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Meni, da kupnina v izpodbijani pogodbi ni bila določljiva in da zato ni jasno, zakaj potem varščina v višini 315,80 EUR ne zadošča. S tem, ko je dopolnil tožbo z listino o položeni varščini, je zadostil pozivu sodišča, če pa ta listina ustreza namenu, pa je stvar dokazovanja in pravde. S tem, ko sodišče presoja prepričljivost in ustreznost predlaganih listin, tožniku tudi jemlje možnost, ki jo zagotavlja ustaljena sodna praksa, da kasneje tožbo oz. višino pologa prilagodi podatkom, do katerih brez svoje krivde ni mogel priti v roku za vložitev tožbe. Meni tudi, da bi moralo sodišče uporabiti Stanovanjski zakon iz leta 1991 ter določila Obligacijskega zakonika o predkupni pravici.

4. Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotnim strankam. Prvo in drugotožena stranka sta na revizijo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Relevantno dejansko stanje, na katerega je revizijsko sodišče vezano, je naslednje:- sodišče je tožnika pozvalo k dopolnitvi tožbe in ga opozorilo na posledice, - tožnik je pravočasno dopolnil tožbo z listino, za katero sta sodišči ugotovili, da izkazuje zgolj plačilo zapadlega obroka neprofitne najemnine.

7. Revizijsko sodišče uvodoma pojasnjuje, da je za določitev uporabe ustreznega Stanovanjskega zakona pomemben čas sklenitve izpodbijane prodajne pogodbe. Tako bi sodišči morali uporabiti Stanovanjski zakon iz leta 1991 (Ur. l. RS, 18/91, v nadaljevanju SZ). Uporaba SZ-1 namesto SZ pa na odločitev ne more imeti vpliva, saj je četrti odstavek 178. člena SZ-1, na katerega se sklicuje sodišče druge stopnje, enak četrtemu odstavku 20. člena SZ. Neutemeljeno je tudi tožnikovo sklicevanje na določbe Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001, v nadaljevanju OZ) o predkupni pravici. V SZ je namreč ureditev zakonite predkupne pravice specialnejša kot v OZ.

8. V primeru tožbe predkupnega upravičenca na podlagi 178. člena SZ-1 je obvezna priloga tožbe tudi listina, ki izkazuje, da je tožnik položil znesek zapadle kupnine oziroma ustrezno garancijo. To ne pomeni, da mora vsakokratni predkupni upravičenec obvezno položiti kupnino ali njen del oz. garancijo. To mora storiti le v primeru, če je kupnina do dneva vložitve tožbe zapadla, kar pomeni, da tožnik zadosti zahtevam zakona tudi v primeru, ko predloži listino, da kupnina še ni zapadla.

9. Tožnik ni storil ničesar od tega, zato ga je sodišče pravilno pozvalo k dopolnitvi tožbe po drugem odstavku 108. členu ZPP ter ga pri tem opozorilo tudi na posledice nedopolnitve tožbe. Pri tem dejstvo, da je sodišče zaradi nedoločnosti zahtevka tožnika že prej pozvalo k dopolnitvi tožbe, v ničemer ne preprečuje sodišču, da ga kasneje pozove k dopolnitvi tožbe še zaradi drugih formalnih pomanjkljivosti.

10. Nadalje je zmotno stališče tožnika, da je s tem, ko je po pozivu sodišča pravočasno dopolnil tožbo, izpolnil zahtevano formalno predpostavko in da sodišče dopolnitve ne bi smelo vsebinsko presojati oz. bi to lahko storilo le kasneje v postopku. Da ne zadošča zgolj dopolnitev, ampak mora biti le-ta tudi ustrezna, izhaja že iz četrtega odstavka 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče lahko zavrže vlogo tudi v primeru, ko stranka dopolni vlogo, pa ta dopolnitev po presoji sodišča ni ustrezna. Sodišče torej mora vsebinsko presojati dopolnitve tožb. 11. Tudi ne drži stališče tožnika, da je sodišče z vsebinsko presojo položenega zneska ravnalo v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, da lahko predkupni upravičenec višino pologa kasneje prilagodi podatkom, ki jih brez svoje krivde ni mogel uporabiti ob vložitvi tožbe. Tožnik namreč spregleda, da sodišče niti ni presojalo primernosti višine položenega zneska, temveč le, ali je tožnik sploh položil kupnino oz. garancijo. Tožba ni bila zavržena iz razloga neprimerne višine položenega zneska, temveč zato, ker je položeni znesek, namesto zapadle kupnine oziroma garancije, predstavljal zapadel obrok neprofitne najemnine.

12. Uveljavljeni revizijski razlogi po povedanem niso podani, zato je moralo sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).

13. Tožnik, ki z revizijo ni uspel, mora prvotoženki povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. in prvi odstavek 154. člena ZPP), drugotoženka pa revizijskih stroškov ni priglasila. Ti stroški obsegajo nagrado za sestavo odgovora na revizijo, povečano za davek na dodano vrednost in materialne stroške ter znašajo skupaj 336,71 EUR. Nagrada za delo odvetnika je odmerjena v skladu z Odvetniško tarifo.