Jedro

Tožena stranka se v pritožbi utemeljeno zavzema, naj se pri odmeri stroškov postopka upošteva njen delež uspeha v pravdi, ki ga uveljavlja v višini 22,81 %, saj tožnica z razliko vtoževane odpravnine (3.731,34 EUR s pp) ni uspela. To ni le sorazmerno majhen del zahtevka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločitev o stroških postopka (II. in III. točka izreka sodbe) se delno spremeni tako, da se v celoti na novo glasi: ''II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 880,42 EUR, v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka do plačila''.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 252,80 EUR, v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke iz naslova odpravnine v znesku 14.826,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 10. 2013 do plačila, v presežku (razliko do zneska 18.558,24 EUR v višini 3.731,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) je zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka 1.777,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka do plačila (II. točka izreka), tožena stranka pa sama krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka, torej zoper II. in III. točko izreka sodbe, se pritožuje tožena stranka, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je tožnica v tožbi zahtevala plačilo odpravnine in regresa za letni dopust v skupni višini 19.208,68 EUR. Nato je umaknila tožbo glede regresa za letni dopust in postopek je bil v tem delu pravnomočno ustavljen. Prav tako je postala pravnomočna odločitev, da obstoji v pobot ugovarjana terjatev tožene stranke do tožeče stranke v znesku 3.731,34 EUR s pp. Pritožbeno sodišče je preostali del odločitve glede odpravnine s sklepom razveljavilo. Predmet odločanja v ponovljenem postopku so bili tudi pravdni stroški v zvezi s prvotnim postopkom. Tožnica je ob koncu postopka uspela z zahtevkom v višini 14.826,90 EUR. Uspeh tožene stranke je 22,81 %. Tožnici ni dolžna povrniti njenih celotnih stroškov, katerih sicer po višini ne izpodbija, vztraja pa, da bi bilo treba upoštevati delež uspeha strank v postopku in tudi stroške, ki jih je priglasila tožena stranka. Zato predlaga znižanje naloženih stroškov postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano odločitev o stroških postopka na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Utemeljena je ključna pritožbena navedba, da je pri odločanju o stroških postopka (stroški prvotnega in ponovljenega postopka na prvi stopnji ter pritožbeni stroški) potrebno upoštevati delež uspeha strank v postopku.

6. Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov (drugi odstavek 154. člena ZPP). Sodišče lahko odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki sta jih imela nasprotna stranka, če ta ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je odločitev o stroških postopka napačno oprlo na drugi odstavek 154. člena ZPP, namesto na tretji odstavek 154. člena ZPP, Izhodišče sodišča prve stopnje je bilo, da tožnica zgolj s sorazmernim majhnim delom zahtevka ni uspela, zato je toženi stranki naložilo v plačilo celotne odmerjene stroške tožeče stranke. Tožena stranka pa v pritožbi utemeljeno navaja, da je potrebno upoštevati delež uspeha strank v postopku, kar pomeni, da so za odmero stroškov postopka relevantni tudi njeni stroški postopka.

7. Tožnica je v tožbi zahtevala plačilo odpravnine (18.558,24 EUR) in regresa za letni dopust (650,44 EUR) v skupni višini 19.208,68 EUR s pp. Nato je umaknila tožbo glede regresa za letni dopust in postopek je bil v tem delu pravnomočno ustavljen. Prav tako je (ob izostanku tožničine pritožbe) postala pravnomočna odločitev, da obstoji v pobot ugovarjana terjatev tožene stranke do tožeče stranke v skupnem znesku 3.731,34 EUR s pp. Pritožbeno sodišče je preostali del odločitve (glede odpravnine in stroškov postopka) na pritožbo tožene stranke s sklepom Pdp 968/2016 z dne 13. 4. 2017 razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje odločilo kot je povzeto zgoraj (glede na stečaj tožene stranke je ugotovilo obstoj terjatve tožene stranke do tožeče stranke iz naslova odpravnine v znesku 14.826,90 EUR, pri čemer pobota ni izvedlo), pod pritožbo pa je le odločitev o stroških postopka. Tožena stranka se v pritožbi utemeljeno zavzema, naj se pri odmeri stroškov postopka upošteva njen delež uspeha v pravdi, ki ga uveljavlja v višini 22,81 %, saj tožnica z razliko vtoževane odpravnine (3.731,34 EUR s pp) ni uspela. To ni le sorazmerno majhen del zahtevka.

8. V skladu z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) in v okviru priglašenih stroškov postopka je sodišče prve stopnje tožnici priznalo 600 točk za tožbo, 300 točk za pripravljalno vlogo, 600 točk za zastopanje na prvem naroku, po 300 točk za zastopanje na dveh narokih v prvotnem postopku ter na enem naroku v ponovljenem postopku, materialne stroške, 22 % DDV in plačane sodne takse, kar skupno znaša 1.777,00 EUR (te višine pritožba niti ne izpodbija). Glede na delež tožničinega uspeha v pravdi, kot ga uveljavlja pritožba (77,19 %), znašajo stroški tožnice, do katerih je upravičena 1.371,67 EUR. Stroški tožene stranke so: 600 točk za sestavo odgovora na tožbo, 600 točk za zastopanje na prvem naroku, po 300 točk za zastopanje na dveh narokih v prvotnem postopku ter 300 točk za zastopanje na enem naroku v ponovljenem postopku. Poleg tega je upravičena do stroškov za sestavo pritožbe zoper sodbo v višini 750 točk (in s tem povezana sodna taksa za pritožbo v višini 378,00 EUR), do kilometrine (relacija A - B - 2 x 55 km x 0,37 EUR) za pristope na štiri naroke, kar znaša 40,70 EUR. S tem je povezan še strošek glede odsotnosti iz pisarne zaradi potovanja za stranko na te naroke (skupno 160 točk). Z upoštevanjem materialnih stroškov in 22 % DDV navedeni stroški tožene stranke znašajo 2.153,64 EUR, v deležu 22,81 % pa 491,25 EUR. Ker je pritožba tožene stranke utemeljena, je pritožbeno sodišče odločitev o stroških postopka na podlagi tretje točke 365. člena ZPP delno spremenilo tako, da se stroški postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožnici, znižajo s 1.777,00 EUR na 880,42 EUR, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

9. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je tožnica dolžna povrniti pritožbene stroške: 250 točk za sestavo pritožbo, 2 % materialne stroške, 22 % DDV in sodno takso v višini, 110,00 EUR, kar skupno znese 252,80 EUR s pp (154., 165. člen ZPP).