Jedro

Če je izrek odločbe nedoločen in nejasen in dopušča različna tolmačenja, pomeni to bistveno kršitev pravil postopka, ki vpliva na odločitev o stvari.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi izpodbijana odločba Republiške uprave za javne prihodke z dne 1.3.1993.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke - Izpostave Maribor št. 01-000144 z dne 28.10.1992, s katero je bila tožnici odmerjena dohodnina za leto 1991. V obrazložitvi odločbe navaja, da tožnica ni upravičena do povračila zneska 4.732.- SIT, ki ga zahteva, ker ji je bila akontacija davka v letu 1991 zgolj obračunana, ne pa tudi dejansko odtegnjena od njene pokojnine. Ker akontacije davka tožnica ni plačevala, je tožena stranka zavrnila njene ugovore, da je upravičena zahtevati preveč plačano akontacijo v navedenem znesku. Tožnica v tožbi navaja, da se ne more strinjati z izpodbijano odločbo, ker je iz odmerne odločbe z dne 28.10.1992 razvidno, da znaša dokončno odmerjena obveznost za dohodnino za leto 1991 8.539.- SIT, med letom odmerjeni davki pri izplačevalcu pa 13.271.- SIT in presegajo letno odmerjeno dohodnino za 4.732.- SIT. Meni, da je utemeljitev tožene stranke v izpodbijani odločbi nezakonita in protiustavna, ker odreka upokojencem pravico do preveč plačanega davka in ker brez pooblastila spreminja določbe zakona o dohodnini in sicer določbo 2. alinee 1. odstavka 13. člena, ki opredeljuje osebo s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki prejema pokojnino, kot davčnega zavezanca, dalje določbo 14. člena, ki določa osnovo za davek iz osebnih prejemkov in določbo 3. odstavka 97. člena navedenega zakona, ki določa, da mora izplačevalec pokojnine obračunati in plačati davek. Smiselno predlaga ugoditev tožbi in odpravo nezakonite izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Po določbi 1. odstavka 208. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se z dispozitovom odloči o predmetu postopka v celoti. Drugi odstavek 208. člena ZUP določa,da mora biti dispozitiv odločbe kratek in določen, če je potrebno pa se lahko razdeli tudi na več točk. To pomeni, da mora biti vsebina odločitve o pravici oziroma obveznost stranke formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v dispozitivu, ki mora biti jasen in določen. Dispozitiv odločbe ni jasen in določen, če dopušča različna tolmačenja.

V obravnavanem primeru dispozitiv prvostopne odločbe ni jasen, ker ne daje jasnega odgovora na vprašanje, ki je sporno med strankama, to je, ali ima tožnica pravico, do povrnitve zneska 4.732 SIT, ki naj bi po prvostopni odločbi z dne 28.10.1992 pri tožnici presegel odmerjeno dohodnino za leto 1991.