Jedro

Drži, da tožnika v vlogah obširno citirata in povzemata stališča Vrhovnega sodišča RS, Ustavnega sodišča in Sodišča EU glede vprašanja nepoštenosti pogodbenih pogojev. V vlogah ne odgovarjata konkretizirano na trditve toženke, ne navajata novih dejstev, ne pojasnjujeta svojih predhodnih navedb in ne ocenjujeta rezultatov dokaznega postopka. V vsaki od vlog pa obravnavata nove sodne odločbe omenjenih sodišč in opozarjata na stališča sodne prakse, ki se je prav v tem času pomembno spreminjala oziroma nadgrajevala. Navajata, da gre za odločitve sodišč v podobnih primerih, da nova stališča sodne prakse potrjujejo stališča tožnikov in da jih je potrebno uporabiti tudi v tej zadevi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožnika s tem izjavljata o novih stališčih sodne prakse, na katerih temeljijo tudi nosilni razlogi sodb sodišč prve in druge stopnje v tej zadevi oziroma podajata svoja pravna naziranja. Upoštevaje takšno vsebino vlog, pritožba neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje te vloge opredeliti kot "druge vloge" in zanje priznati nižjo nagrado. Sodišče prve stopnje je te vloge pravilno štelo za nadaljnje obrazložene pripravljalne vloge med postopkom.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o višini pravdnih stroškov po pravnomočni končni odločbi o glavni stvari. Odločilo je, da je toženka dolžna tožnikoma v 15 dneh povrniti stroške postopka v višini 19.354,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno plačilo.

2.Toženka v pritožbi zoper ta sklep uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava iz 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in v izpodbijanem obsegu zavrne zahtevek tožnikov za povrnitev stroškov oziroma podredno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje nagrado za narok dne 14. 9. 2023 odmeriti skladno s 3. tč. tar. št. 21 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) namesto po 2. tč. tar. št. 21 OT. Na tem naroku so se namreč obravnavala le procesna vprašanja. Stroške za vloge tožnikov z dne 4. 10. 2022, 4. 1. 2023 in 12. 9. 2023 pa bi moralo odmeriti po 4. tč. tar. št. 20 OT in ne po 3. tč. tar. št. 20 OT, saj te vloge niso obrazložene. Gre zgolj za podajanje dokaznih predlogov in prepisovanje obrazložitev sodnih odločb, izdanih v podobnih primerih.

3.Tožnika na pritožbo nista odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je nagrado za narok dne 14. 9. 2023 pravilno odmerilo skladno z 2. tč. tar. št. 21 OT. Po tej točki OT se odmeri nagrada za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, pripravljalni narok ali poravnalni narok, ki mu ni sledil prvi narok. Na naroku 14. 9. 2023 je sodišče prve stopnje sprejelo dokazni sklep, da se pregledajo in preberejo dokazne listine strank v prilogah A in B, ki bodo podrobneje opredeljene v dokaznem sklepu sodišča, ter da se v soglasju s strankami preberejo izpovedi prič. Na tem naroku je bila glavna obravnava zaključena. Sodišče prve stopnje je torej izvajalo dokaze z listinami oz. obravnavalo glavno stvar in tudi zaključilo glavno obravnavo, kar utemeljuje odmero nagrade po 2. tč. tar. št. 21 OT. Zato je neutemeljeno pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje za ta narok odmeriti nižjo nagrado po 3. tč. tar. št. 21 OT, po kateri se med drugim odmeri nagrada za narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja.

6.Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo stroške za vloge tožnikov z dne 4. 10. 2022, z dne 4. 1. 2023 in z dne 12. 9. 2023 po 3. tč. tar. št. 20 OT. Po tej točki OT se odmeri nagrada za tretjo in nadaljnje obrazložene pripravljalne vloge med postopkom. Drži, da tožnika v teh vlogah obširno citirata in povzemata stališča Vrhovnega sodišča RS, Ustavnega sodišča in Sodišča EU glede vprašanja nepoštenosti pogodbenih pogojev. V vlogah ne odgovarjata konkretizirano na trditve toženke, ne navajata novih dejstev, ne pojasnjujeta svojih predhodnih navedb in ne ocenjujeta rezultatov dokaznega postopka. V vsaki od vlog pa obravnavata nove sodne odločbe omenjenih sodišč in opozarjata na stališča sodne prakse, ki se je prav v tem času pomembno spreminjala oziroma nadgrajevala. Navajata, da gre za odločitve sodišč v podobnih primerih, da nova stališča sodne prakse potrjujejo stališča tožnikov in da jih je potrebno uporabiti tudi v tej zadevi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožnika s tem izjavljata o novih stališčih sodne prakse, na katerih temeljijo tudi nosilni razlogi sodb sodišč prve in druge stopnje v tej zadevi oziroma podajata svoja pravna naziranja. Upoštevaje takšno vsebino vlog, pritožba neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje te vloge opredeliti kot "druge vloge" in zanje priznati nižjo nagrado po 4. tč. tar. št. 20 OT. Sodišče prve stopnje je te vloge pravilno štelo za nadaljnje obrazložene pripravljalne vloge med postopkom po 3. tč. tar. št. 20 OT.

7.Glede na navedeno in ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).

8.Izrek o pritožbenih stroških tožene stranke temelji na določilu 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške.

Zveza:

Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 20, 20-3, 21, 21-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.