Jedro

V pravdi zaradi plačila glavnice in obresti ni mogoče dopustiti revizije, če so sporne samo obresti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pod A. zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnica do 1/3 solastnica nepremičnine v k. o. .. in da ji je prva toženka dolžna izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino ter na ugotovitev, da sodi v skupno premoženje tožnice in drugega toženca 2/3 nepremičnine v k. o. ..., ki se razdeli tako, da prejmeta vsak 1/3 te nepremičnine, prva toženka pa je dolžna tožnici izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino. Pod B. pa je prvostopenjsko sodišče tožencema naložilo plačilo zneska 46.902,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 12. 2002 dalje, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Ugotovilo je tudi, da terjatev tožencev do tožnice v višini 17.133,15 EUR ne obstoji.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in prvostopenjsko sodbo pod B. spremenilo tako, da mora druga toženka N. Š. plačati tožnici 46.902,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2009 dalje, tožbeni zahtevek zoper drugega toženca E. Š. pa je v celoti zavrnilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje pod B.1. je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije, in sicer glede plačila zakonskih zamudnih obresti od prisojene glavnice v znesku 46.902,50 EUR za čas od 3. 12. 2002 do 17. 9. 2009. Predlaga dopustitev revizije glede pravnega vprašanja trenutka nastopa dolžnikove zamude oziroma začetka teka zakonskih zamudnih obresti od glavnice. V predlogu trdi, da je zahtevek za plačilo zamudnih obresti od pravnomočno prisojene glavnice za obdobje od 3. 12. 2002 do 16. 9. 2009 (ki znašajo 48.574,64 EUR), postal glavni zahtevek v postopku z izrednim pravnim sredstvom.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Po četrtem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizije ni mogoče dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR. Za ugotovitev te vrednosti je po 39. členu ZPP odločilna vrednost glavnega zahtevka, to je glavnice, obresti, kot postranska terjatev pa se ne upoštevajo, ne glede na to, ali se uveljavljajo v opisni ali kapitalizirani obliki in ne glede na njihov znesek. Če se v pravdi uveljavljajo poleg glavnice, so obresti postranska terjatev ves čas postopka, torej tudi v revizijskem postopku, četudi so sporne samo one, ne pa tudi glavnica. Obresti se štejejo kot glavni zahtevek (v pomenu 39. in 367. člena ZPP) samo v primeru, da so samo obresti razlog za začetek pravde. V obravnavanem primeru gre za pravdo zaradi plačila glavnice in obresti, in ker tožnica s predlogom za dopustitev revizije izpodbija samo odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, ni nobene vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Pogoj iz četrtega odstavka 367. člena ZPP tako ni izpolnjen.

6. V skladu z navedenim in z ustaljeno prakso tega sodišča(1) Vrhovno sodišče revizije po četrtem odstavku 367. člena ZPP ni moglo dopustiti in je predlog tožeče stranke kot nedovoljen zavrglo.

Op. št. (1): Odločbe VS RS: II Ips 223/2003, II Ips 403/2003, II Ips 251/2005, II Ips 256/2007, II Ips 263/2009, II DoR 88/2009, II DoR 263/2009, II DoR 34/2010.