- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 1439/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.1439.2022 Civilni oddelek
Povzetek
- Interes pritožnika za stransko intervencijo v pravdi.Ali ima pritožnik kot kupec nepremičnine pravni interes, da se pridruži pravdi za ugotovitev obstoja služnosti?
- Učinek sodbe na razmerje med pritožnikom in tožencem.Ali bi odločitev v pravdi za ugotovitev obstoja služnosti vplivala na razmerje pritožnika s tožencem?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Odločitev o zavrnitvi pritožnikovega predloga temelji na stališču, da ima pritožnik kot kupec nepremičnine dejanski interes, da toženec v pravdi za ugotovitev obstoja služnosti v breme te nepremičnine zmaga, ni pa verjetno izkazano, da bi odločitev v tej zadevi vplivala na njegovo razmerje s tožencem. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je interes, da toženca v pravdi dosežeta zavrnitev zahtevka za ugotovitev služnosti, ki ga pritožnik opisuje v pritožbi, prepoznalo že sodišče prve stopnje, a ta za položaj intervenienta ne zadostuje. Ker pritožnik ni izkazal, da bi sodba o ugoditvi zahtevku učinkovala tudi zoper njega kot – sledeč njegovim trditvam – novega lastnika nepremičnine, na katero se nanaša zahtevek, je odločitev pravilna.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pritožnikov predlog za dopustitev stranske intervencije na toženi strani zavrne.
2. Predlagatelj za dopustitev stranske intervencije v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dopusti stransko intervencijo.
Kot kupec ima interes, da tožnika ne uspeta z zahtevkom za ugotovitev obstoja služnostne pravice. S priznanjem služnosti bi se zmanjšala vrednost nepremičnine. Onemogočena bi mu bila normalna raba nepremičnine. Ob prodaji služnostna pravica ni bila vknjižena. Parcelo ima v najemu že več kot 20 let, za nakup nepremičnine pa se je javil na podlagi ponudbe na oglasni deski. Upravna enota je pravni posel odobrila.
3. Pravdni stranki nista odgovorili na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Po prvem odstavku 199. člena ZPP se tisti, ki ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, lahko tej stranki pridruži. 6. Odločitev o zavrnitvi pritožnikovega predloga temelji na stališču, da ima pritožnik kot kupec nepremičnine dejanski interes, da toženec v pravdi za ugotovitev obstoja služnosti v breme te nepremičnine zmaga, ni pa verjetno izkazano, da bi odločitev v tej zadevi vplivala na njegovo razmerje s tožencem.
7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je interes, da toženca v pravdi dosežeta zavrnitev zahtevka za ugotovitev služnosti, ki ga pritožnik opisuje v pritožbi, prepoznalo že sodišče prve stopnje, a ta za položaj intervenienta ne zadostuje. Ker pritožnik ni izkazal, da bi sodba o ugoditvi zahtevku učinkovala tudi zoper njega kot – sledeč njegovim trditvam – novega lastnika nepremičnine, na katero se nanaša zahtevek, je odločitev pravilna.
8. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podani razlogi, ki jih je treba upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).