Jedro

Ker investitorka gradnje soglasja soseda za manjši odmik od predpisanega ni predložila, zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja ni v skladu z izvedbenim prostorskim aktom.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano prvostopno odločbo je prvostopni organ zavrnil tožničin zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in nadzidavo obstoječe stanovanjske hiše na zemljišču s parcelno št. 804 k.o. ... Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica po pooblaščencu dne 17.6.2005 vložila pri tukajšnji upravni enoti zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in nadzidavo stanovanjske hiše, na zemljišču s parcelno št. 804 k.o. ... ter za gradnjo zidu na parcelni meji s parcelo št. 803 k.o. ... Dne 17.10.2005 je pooblaščenec investitorke spremenil zahtevek tako, da se predvideni zid na parcelni meji ne obravnava v sklopu zahtevka.

Podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja je Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/2004, 14/2005), ki ga je treba uporabiti glede na določilo 114. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/2007), po katerem upravni organ v skladu s 66. členom preveri med ostalim tudi ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom. Prvostopni organ je dne 7.1.2009 opravil ustno obravnavo, na kateri je pooblaščenec tožnice izjavil, da ostaja projektna dokumentacija nespremenjena, vloga za izdajo gradbenega dovoljenja pa naj se rešuje po novem Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (MUV, št. 19/06, spremembe in dopolnitve št. 1/07, 5/07, 14/08 in 15/08, obvezna razlaga št. 1/08 in 5/08). Na ustni obravnavi je A.A. k predvidenemu posegu podal soglasje pod pogojem, da investitorka umakne okno v mansardi, pooblaščenec tožnice pa se je o tem zavezal izjaviti v roku osem dni. Upravni organ ugotavlja, da je območje predvidenega posega opredeljeno kot stavbno zemljišče v območju površin za stanovanja v prostorsko planski enoti Ta 8-S, ki se sedaj ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (MUV, št. 19/06, spremembe in dopolnitve št. 1/07, 5/07, 14/08 in 15/08, obvezna razlaga št. 1/08 in 5/08, v nadaljevanju PUP), po katerem se predvideni poseg nahaja v območju površin za stanovanja, v morfološki enoti (ME) – prostostoječa – posamična gradnja. Tožnica je bila 26.2.2009 pozvana, naj predloži projektno dokumentacijo, ki bo izdelana v skladu s sedaj veljavnim PUP ter priloži še soglasje soseda k predvidenemu posegu. Le-ta je na podlagi tretjega odstavka 16. člena PUP obvezen soglasodajalec za nadzidavo, ki se na podlagi 6. člena PUP obravnava kot novogradnja, saj je odmik od sosednje gradbene parcele manjši kot 4 metre. Na ta poziv je tožnica odgovorila, da je neutemeljen. Dne 12.5.2009 je bila tožnica ponovno pozvana, naj predloži popravljeno projektno dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da ne bo okna v mansardi ter bo s tem upoštevan pogoj soseda A.A., vendar pa tožnica tudi temu pozivu ni sledila, prvostopni organ pa je nato zahtevek tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnil. Prvostopni organ je še pojasnil, da je v ponovljenem postopku opravil ustno obravnavo, ni pa opravil ogleda, ker le-ta za odločitev ni pomemben.

Tožeča stranka se je zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor pa je kot drugostopni organ z odločbo št. 35108-233/2006-27 MŠ z dne 16.9.2009 njeno pritožbo zavrnilo. Drugostopni organ se strinja s stališčem prvostopnega organa, da je v predmetni zadevi treba uporabiti Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (MUV, št. 19/06, spremembe in dopolnitve št. 1/07, 5/07, 14/08 in 15/08, obvezna razlaga št. 1/08 in 5/08 - PUP), ki je stopil v veljavo 25.7.2006 in na podlagi katerega je prenehal veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (MUV, št. 26/98, 2/01 in 14/02). Po določbi 55. člena prvonavedenega odloka, v zvezi s katero je bila podana tudi obvezna razlaga, se postopki, ki so začeti pred sprejetjem tega odloka na podlagi prostorskih aktov, ki z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati, končajo po določbah aktov, na podlagi katerih so bili začeti, vendar v roku največ šestih mesecev od veljavnosti tega odloka. Za začetek postopka se šteje izdana pisna lokacijska informacija Zavoda za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor. Predmetni postopek se je sicer začel za časa veljave prejšnjega odloka, vendar pa je, glede na to, da je bilo mogoče prej veljavni odlok uporabiti le v primeru končanja postopka v roku šestih mesecev, sedaj treba uporabiti odlok, ki je začel veljati 25.7.2006. Tudi drugostopni organ se tako strinja s prvostopnim organom, da je za predmetno gradnjo, ki po določbi 16. člena odloka šteje za novogradnjo treba pridobiti soglasje soseda, saj gre za gradnjo, ki je manj kot 4 metre oddaljena od sosednjega zemljišča. A.A. je takšno soglasje dal pod pogojem, da tožnica odstopi od okna v mansardi, tožnica pa svoje zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ni dopolnila tako, da bi temu pogoju zadostila. To pa je tudi po mnenju drugostopnega organa zadosten razlog za zavrnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Ministrstvo se tudi strinja s prvostopnim organom, da ogled v obravnavanem primeru ni bil potreben za odločitev, glede na to, da je bila zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena iz zgoraj navedenih razlogov.

Tožeča stranka v svoji tožbi izpodbija takšno odločitev zaradi kršitve materialnega prava in določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami). Upravnemu organu prve stopnje očita, da ni izdal odločbe v roku dveh mesecev, kot mu nalaga prvi odstavek 222. člena ZUP, ob tem pa niti ni opravil ogleda na kraju samem. Ogled je po mnenju tožeče stranke potreben zaradi ugotovitve, ali bi predvideni rekonstruirani objekt resnično odstopal od načina pozidave v soseski S 23 v Mariboru. Tožeča stranka tudi zatrjuje, da bi moral upravni organ odločitev opreti na PUP, objavljen v MUV št. 26/98, 2/01, 14/02 in ne na kasneje sprejete predpise, ki so morebiti za investitorja neugodnejši. Predlaga, da sodišče prvostopno in drugostopno odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v nov postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne iz v izpodbijani odločbi navedenih razlogov.

Tožba ni utemeljena.

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnica po pooblaščencu dne 17.6.2005 vložila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in nadzidavo stanovanjske hiše, na zemljišču s parcelno št. 804 k.o. ... ter za gradnjo zidu na parcelni meji s parcelo št. 803 k.o. ... Dne 17.10.2005 je pooblaščenec investitorke spremenil zahtevek tako, da je zahtevek glede zidu umaknil. V predmetni zadevi je bilo prvič odločeno z odločbo Upravne enote Maribor, št. 351-554/2005-32 (7105) z dne 10.10.2006 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35108-233/2006-10 MŠ z dne 4.12.2006, Upravno sodišče RS, Oddelek v Mariboru pa je obe odločbi odpravilo s sodbo št. U 15/2007-10 z dne 22.4.2008 in zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek. Prvikrat je bil zahtevek tožnice za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in nadzidavo predmetne hiše zavrnjen zato, ker sta upravna organa ugotovila, da se predvidena stavba z novo obliko strehe - enokapnico ne bi uskladila z okoliško pozidavo, to pa je v nasprotju s 15. členom Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (MUV, št. 26/98, 2/01 in 14/02). Za to odločitev bistvena dejstva je tožeča stranka ugotovila na podlagi ogleda na kraju samem, katerega pa ni opravila v skladu z določili ZUP, zato je sodišče navedeni odločbi odpravilo. Upravnemu organu je naložilo, naj izvede posebni ugotovitveni postopek po določilih ZUP in vse potrebne dokaze, da se bodo ugotovila vsa dejstva, ki so pomembna za odločitev. Ponovi naj tudi dokaz z ogledom, v kolikor bo ta dokaz še vedno pomemben za odločitev.

V ponovljenem postopku zahtevek tožeča stranke za izdajo gradbenega dovoljenja ni bil zavrnjen iz takšnega razloga kot prvič, ker se torej predvidena stavba z novo obliko strehe (enokapnico) ne bi uskladila z okoliško pozidavo, ampak zato, ker tožeča stranka ni predložila soglasja soseda za poseg, ki je na razdalji manj kot 4 metre do sosednjega zemljišča. Pri tem sta oba upravna organa svojo odločitev oprla na Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (MUV, št. 19/06, spremembe in dopolnitve št. 1/07, 5/07, 14/08 in 15/08, obvezna razlaga št. 1/08 in 5/08), ki je stopil v veljavo 25.7.2006. Tudi po mnenju sodišča je to pravilno, saj Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (MUV, št. 19/06, spremembe in dopolnitve št. 1/07, 5/07, 14/08 in 15/08, obvezna razlaga št. 1/08 in 5/08), v 55. členu določa, da se postopki, ki so začeti pred sprejetjem tega odloka na podlagi prostorskih izvedbenih aktov, ki z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati, končajo po določbah aktov, na osnovi katerih so bili začeti, vendar največ v roku šestih mesecev od veljavnosti tega odloka. Za začetek postopka se šteje izdana pisna lokacijska informacija Zavoda za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor. Glede na to, da je rok šestih mesecev že pretekel, je torej odločitev v tej zadevi treba opreti na Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (MUV, št. 19/06, spremembe in dopolnitve št. 1/07, 5/07, 14/08 in 15/08, obvezna razlaga št. 1/08 in 5/08). Ta v tretjem odstavku 16. člena določa za prosto stoječe in dvostanovanjske stavbe (če regulacijski elementi niso grafično določeni, kar pa v obravnavanem primeru niso) vsaj 4 metrski odmik od sosednje gradbene parcele, manj pa le s soglasjem lastnika te parcele. Za posege na razdalji manj kot 4 metre od sosednjega zemljišča je torej potrebno soglasje soseda.

Med strankami ni sporno, da stoji predmetni objekt na razdalji, ki je manjša od 4 metre od sosednjega zemljišča in da tožnica soglasja soseda za nameravani poseg nima, saj bi zato morala umakniti okno v mansardi in temu ustrezno prilagoditi svoj projekt. Ker torej tožnica soglasja soseda za nameravano gradnjo ni predložila, zahtevek za izdajo gradbenega dovoljena ni v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, zato je odločitev, da se njena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja zavrne tudi po presoji sodišča pravilna (1. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1).

Tožnica tudi s tožbenimi navedbami ne more pripeljati do drugačne odločitve. Glede na citirano določilo 55. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (MUV, št. 19/06, spremembe in dopolnitve št. 1/07, 5/07, 14/08 in 15/08, obvezna razlaga št. 1/08 in 5/08) se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na to, da bi bilo pri odločitvi treba uporabiti Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (MUV, št. 26/98, 2/01 in 14/02). Tožnica pa zaradi uporabe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (MUV, št. 19/06, spremembe in dopolnitve št. 1/07, 5/07, 14/08 in 15/08, obvezna razlaga št. 1/08 in 5/08) ni v slabšem položaju, saj je tudi Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (MUV, št. 26/98, 2/01 in 14/02) v prvi alinei 1. točke drugega odstavka 16. člena za posege pri odmiku objekta, ki je manjši od 4 metre od parcelne meje terjal soglasje soseda.

Tožnica v tožbi navaja tudi, da upravni organ ni opravil ogleda, kot mu je naložilo sodišče s sodbo, št. U 15/2007-10 z dne 22.4.2008. Kot sta pravilno zapisala organa v svojih odločbah, je sodišče upravnemu organu naložilo, da ponovi dokaz z ogledom, če bo ta dokaz še vedno pomemben za odločitev. Ko sta upravna organa prvič odločala v predmetni zadevi, je odločitev za zavrnitev zahtevka temeljila na 15. členu Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (MUV, št. 26/98, 2/01 in 14/02) in na ugotovitvi, da se predvidena stavba z novo obliko strehe ne bi uskladila z okoliško pozidavo. Dejstva, ki so bila podlaga za takšno odločitev, so bila ugotovljena na v nasprotju z določili ZUP izvedenem ogledu.

V ponovljenem postopku sprejeta odločitev temelji na drugi dejanski podlagi, namreč na dejstvu, da tožnica za nameravani poseg na objektu, ki je manj kot 4 metre oddaljen od parcelne meje, ni predložila soglasja soseda. Za ugotovitev tega dejstva ogled ni potreben, saj ta okoliščina povsem nedvoumno izhaja iz podatkov spisa, upravni organ pa je opravil tudi ustno obravnavo in tožnico dvakrat pozval, naj projektno dokumentacijo ustrezno popravi oziroma dopolni. V izvedenem ugotovitvenem postopku je imel torej upravni organ dovolj podlage za odločitev in izvedba drugih dokazov ni bila potrebna.

Na odločitev v zadevi pa tudi ne vpliva trditev tožeče stranke o kršitvi 222. člena ZUP. S tem je sicer kršeno določilo o roku za izdajo odločbe in ima v takšnem primeru stranka na voljo pravna sredstva v zvezi z molkom organa, vendar pa to ne pomeni, da je prepozno izdana odločba tudi vsebinsko nepravilna.

Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami).

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.