Jedro

Kar se tiče obširnih pritožbenih izvajanj v smeri, da je prišlo do spremembe kazenskega zakonika in bi moralo sodišče uporabiti kazenski zakon, ki je za storilca milejši, pri čemer pritožnik izpostavlja tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ter Navodila o razporejanju in pošiljanju obsojencev v zavode za prestajanje kazni zapora od koder izhaja, da je v 6. členu določeno, da lahko okrožno sodišče, ki je pristojno za izvršitev kazni zapora glede na okoliščine primera pošlje obsojenca, ki je obsojen na kazen zapora do petih let, na prestajanje kazni v odprt oddelek Rogoza oziroma obsojenca, ki je obsojen na kazen zapora do osmih let, glede na okoliščine primera v polodprt oddelek, pa je povedati, da določbe ZIKS-1 in ZKP niso usklajene z določbo tretjega odstavka 86. člena KZ-1, pri čemer sprejetih Navodil o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora, ni mogoče šteti za uskladitev ZIKS-1 in ZKP z določbo tretjega odstavka 83. člena KZ-1, zatorej sodišče nima zakonske podlage za odločanje o predlogu obsojenca za prestajanje kazni zapora v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku.

Izrek

Pritožba obsojenega T. S. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prošnjo obsojenega T. S. za alternativno prestajanje kazni zapora po tretjem, četrtem in sedmem odstavku 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) z dne 12. 3. 2020, dopolnjeno dne 13. 5. 2020, zavrglo. Zoper tak sklep se je obsojenec pritožil s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo odločitev.

2. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

3. V uvodu svoje pritožbe obsojenec izpostavlja, da se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, saj sodišče prve stopnje ni odločilo o pritožnikovem podrednem predlogu za prestajanje kazni v pol odprtem zavodu (in hkrati tudi odprtem zavodu), na podlagi tretjega odstavka 86. člena KZ-1. Vendar s pritožnikom ni mogoče soglašati. Kot je pritožniku v izpodbijanem sklepu pojasnilo že prvostopno sodišče, predlogu za alternativno prestajanje kazni sodišče ni moglo ugoditi, saj glede na višino pravnomočno izrečene zaporne kazni obsojencu (tri leta in osem mesecev zapora) niso izpolnjeni formalni pogoji za nobeno od oblik alternativne izvršitve kazni zapora, zato je prvostopno sodišče obsojenčev predlog v tej smeri utemeljeno zavrglo.

4. Glede podredno podanega obsojenčevega predloga za prestajanje kazni zapora na pol odprtem oddelku pa je bilo v točki 8 izpodbijanega sklepa pritožniku pojasnjeno, da sodišče v skladu z določbami Zakona o izvrševanju kazni zapora (v nadaljevanju ZIKS-1) ni pristojno za odločanje o predlogih obsojenca za premestitev iz enega v drug zavod ali oddelek zavoda v Republiki Sloveniji, temveč je v skladu z 81. členom ZIKS za takšne odločitve pristojen direktor zavoda oziroma generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Ne držijo torej pritožbene navedbe, da prvostopno sodišče o podrejenem predlogu obsojenca ni odločilo. Prvostopno sodišče torej ni zagrešilo v pritožbi izpostavljene bistvene kršitve določb kazenskega postopka.

5. Kar se tiče obširnih pritožbenih izvajanj v smeri, da je prišlo do spremembe kazenskega zakonika in bi moralo sodišče uporabiti kazenski zakon, ki je za storilca milejši, pri čemer pritožnik izpostavlja tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ter Navodila o razporejanju in pošiljanju obsojencev v zavode za prestajanje kazni zapora od koder izhaja, da je v 6. členu določeno, da lahko okrožno sodišče, ki je pristojno za izvršitev kazni zapora glede na okoliščine primera pošlje obsojenca, ki je obsojen na kazen zapora do petih let, na prestajanje kazni v odprt oddelek Rogoza oziroma obsojenca, ki je obsojen na kazen zapora do osmih let, glede na okoliščine primera v polodprt oddelek, pa je povedati, da določbe ZIKS-1 in ZKP niso usklajene z določbo tretjega odstavka 86. člena KZ-1, pri čemer sprejetih Navodil o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora, ni mogoče šteti za uskladitev ZIKS-1 in ZKP z določbo tretjega odstavka 83. člena KZ-1, zatorej sodišče nima zakonske podlage za odločanje o predlogu obsojenca za prestajanje kazni zapora v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku, za kar se tudi v pritožbi zavzema obsojenec. Sicer pa je bilo obsojenemu T. S. vse navedeno obrazloženo tudi v dopisu s katerim je bila njegova prošnja za prestajanje kazni zapora v polodprtem oddelku posredovana Zavodu za prestajanje kazni zapora v Mariboru kot pristojnemu organu, ki mu je bila tudi v reševanje odstopljena obsojenčeva prošnja za prestajanje kazni v polodprtem oddelku.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa in obsojenčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.