Jedro

Sodišče organu za BPP pritrjuje, da revizija zoper sklep, izdan v postopku upravnega spora, ni dovoljena (izjemo določa le za sklep o ničnosti 95. člen ZUS-1), in da je glede na to v okviru presoje dodelitve BPP treba upoštevati, da tožnik s predlogom za dopustitev revizije nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pa je razlog za presojo zadeve kot očitno nerazumne in razlog za zavrnitev BPP (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom tega člena).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije in revizije zoper sodbo Upravnega sodišča I U 1645/2021-7 z dne 1. 12. 2021 in zoper sklep Upravnega sodišča I U 1645/2021-6 z dne 25. 11. 2021. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bila s sodbo I U 1645/2021-7 z dne 1. 12. 2021 zavrnjena tožba tožnika zoper odločbo Bpp 189/2021-2 z dne 19. 10. 2021, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča I U 613/2018-95 z dne 1. 9. 2021. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 8. členu izrecno omejuje dodeljevanje BPP, in sicer v peti alineji določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Za tak primer pa gre tudi v obravnavani zadevi, saj tožnik naproša za BPP v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP. Vložiti namreč želi predlog za dopustitev revizije in revizijo zoper sodbo, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za BPP.

S sklepom Upravnega sodišča I U 1645/2021-6 z dne 25. 11. 2021 pa je odločeno, da v zadevi I U 1645/2021 sodi sodnik posameznik. V upravnem sporu pa revizija zoper sklep ni dovoljena, saj ne v ZUS-1 ne v katerem drugem zakonu ni določeno, da je dopustno vložiti revizijo zoper sklep Upravnega sodišča; izjema je le sklep o ničnosti upravnega akta, zoper katerega je revizija dovoljena po izrecni določbi prvega odstavka 95. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Vrhovno sodišče bi zato predlog za dopustitev revizije oziroma revizijo zoper navedeni sklep zavrglo brez vsebinskega odločanja. Glede na navedeno tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, ki predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh.

2. Tožnik meni, da je organ za BPP njegovo prošnjo z izpodbijano odločbo zavrnil neutemeljeno. Tožnik se je skliceval na zadevo I U 613/2018, v kateri je izčrpno pojasnil razloge za izpodbijanje tega, očitno neutemeljenega sklepa, sodišče pa v to zadevo ni vpogledalo. Če bi namreč vpogledalo, kot sicer navaja, bi ugotovilo, da gre za nezakonit akt in da so postopkovni pogoji za dodelitev BPP izpolnjeni. Organ za BPP ni upošteval okoliščin in dejstev o zadevi. Tožnik je upravičen do BPP. Organ za BPP ne upošteva njegovega materialnega položaja in zdravstvenega stanja, vse z namenom, da zaščiti državo in državne inštitucije. To ni dopustno. Odločanje organa za BPP je v očitnem nasprotju z dejanskim stanjem in s pravno podlago ter z načeli pravičnosti in morale. Uspeh tožnika v vseh zadevah ni vprašljiv. Tožniku so bile kršene številne ustavne in zakonske pravice. Tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijani akt odpravi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis v zadevi.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za BPP, da se tožniku zavrne prošnja za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije in revizije zoper sodni odločbi Upravnega sodišča, sodbo I U 1645/2021-7 in sklep I U 1645/2021-6. 6. Organ za BPP je odklonitev tožniku BPP za predlog za dopustitev revizije in revizijo zoper sodbo I U 1645/2021-7 oprl na peto alinejo 8. člena ZBPP in ugotovitev, tožnik naproša za BPP v upravnem sporu v zadevi I U 1645/2021, vodenem zaradi zaradi dodelitve BPP. Sodišče v zvezi s tem pritrjuje organu za BPP, da iz pete alineje 8. člena ZBPP izhaja, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, in da je z izpodbijano odločbo odločeno o tožnikovi prošnji za BPP za predlog za dopustitev revizije in revizijo zoper sodbo I U 1645/2021-7 z dne 1. 12. 2021, izdano v zadevi BPP (oziroma s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za BPP) ter pritrjuje tudi njegovemu zaključku, da gre za absoluten razlog za nedodelitev BPP, določen z zakonom1. 7. Odklonitev BPP tožniku za dopustitev revizije in revizijo zoper sklep I U 1645/2021-6, s katerim je sklenjeno, da v (navedeni) zadevi sodi sodnik posameznik, pa je organ oprl na ugotovitev, da v upravnem sporu revizija zoper sklep po Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ni dovoljena (84. do 94. člen ZUS-1, izjema je v 95. členu določena za sklep, s katerim je ugotovljen ničnost izpodbijanega upravnega akta), in da tudi ni dovoljena z drugim zakonom, ter zaključek, da glede na to tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. Sodišče organu za BPP pritrjuje, da revizija zoper sklep, izdan v postopku upravnega spora, ni dovoljena (izjemo določa le za sklep o ničnosti 95. člen ZUS-1), in da je glede na to v okviru presoje dodelitve BPP treba upoštevati, da tožnik s predlogom za dopustitev revizije nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pa je razlog za presojo zadeve kot očitno nerazumne in razlog za zavrnitev BPP (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom tega člena).

8. Glede na to so brez podlage tožbene navedbe, da je odločitev v izpodbijani odločbi nepravilna ter nepravilno utemeljena in da tožnik izpolnjuje vse pogoje za dodelitev zaprošene BPP.

9. Neutemeljeni so tudi tožbeni očitki, da organ ni vpogledal v zadevo I U 613/2018, kakor naj bi v odločbi navajal, in v kateri naj bi tožnik izčrpno pojasnil razloge za izpodbijanje v navedenem postopku izdanega sklepa. Po presoji sodišča je namreč zadeva I U 613/2018 za odločitev v izpodbijani odločbi pravno nerelevantna in organ za BPP, kakor iz izpodbijane odločbe izhaja, na dejstva v zvezi s to zadevo tudi ni oprl odločitve. Za odločitev v izpodbijani odločbi o zavrnitvi BPP je pravno pomembno, da se nanaša na tožnikovo prošnjo za BPP za predlog za dopustitev revizije in revizijo zoper: (1) sodbo, izdano v zadevi I U 1645/2021, v kateri je sodišče prav tako odločalo o BPP (in sicer o zakonitosti tožniku izdane odločbe Bpp 189/2021 z dne 19. 10. 2021), in da gre torej za ti. veriženje prošenj, kar je po ZBPP razlog za odklonitev BPP, in (2) sklep sodišča, da v zadevi odloča sodnik posameznik, zoper katerega po ZUS-1 ni dovoljena revizija ter torej tožnik ne izkazuje verjetnosti uspeha s tem pravnim sredstvo, kakor je sodišče obrazložilo že v predhodnih točkah te sodbe.

10. Brez podlage tožnik očita tudi, da se z nepriznavanjem tožniku BPP ščiti državo in njene organe. Po prvem odstavku 2. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Po določbah ZBPP pa je bilo z izpodbijano odločbo odločeno tudi o tožnikovi prošnji za BPP za predlog za dopustitev revizije in revizijo zoper sodbo sodbo I U 1645/2021-7 in sklep I U 1645/2021-6. 11. Materialno in zdravstveno stanje prosilca je po ZBPP mogoče upoštevati v okviru obravnave prošnje za izredno BPP. Vendar so tudi za priznanje izredne BPP predpisani pogoji. Po prvem odstavku 12. člena ZBPP se izredna BPP dodeli prosilcu, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP (med temi, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh). Absolutni razlogi za odklonitev BPP pa so navedeni v 8. členu ZBPP, in med njimi v peti alineji tudi prošnja za BPP v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP.

12. Tudi Ustavno sodišče pa je v svoji odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008, v kateri je odločalo o ustavni skladnosti drugega stavka drugega odstavka 22. člena ZUS-12 (in presodilo, da neskladja z Ustavo ni), zavzelo stališče, da pravica do pravnega sredstva ni absolutna pravica v tem smislu, da pomeni za stranko pravico do brezplačnega pravnega sredstva, ter razlogovalo, da Ustava z navedeno določbo o človekovi pravici le uvaja za državo obveznost zagotovitve sistema brezplačne pravne pomoči; tega pa je z ZBPP naša država zagotovila.

13. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene in ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Sodišče je odločilo v zadevi na seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev, med strankama ni sporno. Tožnik namreč ni prerekal ugotovitve organa za BPP v izpodbijani odločbi, da gre za ti. veriženje prošenj, ker izpodbija odločbo (Bpp 241/2021), izdano v zadevi nedodelitve BPP za predlog za dopustitev revizije in revizijo zoper sodbo (I U 1645/2021), v kateri je sodišče presojalo zakonitost (prav tako) odločbe o nedodelitvi BPP tožniku (Bpp 189/2021). Prerekal tudi ni ugotovitve, da je z izpodbijano odločbo organ za BPP odločal (tudi) o njegovi prošnji za dodelitev BPP za predlog za dopustitev revizije in revizijo zoper sklep, da v zadevi odloča sodnik posameznik. Na teh ugotovitvah pa temeljijo zaključki v izpodbijani odločbi, da veriženje prošenj predstavlja absolutni razlog za nedodelitev BPP po peti alinei 8. člena ZBPP ter da zoper sklep o odločanju po sodniku posamezniku po ZUS-1 ni dovoljena revizija in da tožnik zato ne izkazuje verjetnosti uspeha s tem pravnim sredstvom (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP); le pravilnost in zakonitost teh pa je presojalo sodišče v tem upravnem sporu.

1 V obrazložitvi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči, EVA 2013-2030-0118, je navedeno, da je namen te določbe v preprečitvi ti. „veriženja prošenj“. 2 Po katerem lahko v postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit;