Jedro

Tožnik lahko zaradi solidarne zaveze toženkinih zavarovancev od toženke zahteva plačilo seštevka zavarovalne vsote, seveda če ta ne dosega višine njegove terjatve.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki revizijske stroške v višini 440,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik je v tožbi zatrjeval, da se je poškodoval, ko mu je spodneslo nogo na odkrušeni stopnici. Izgubil je ravnotežje, padel več metrov po stopnicah ter z glavo udaril ob kamnit steber. Po delnem umiku tožbe je zahteval še plačilo odškodnine v višini 33.383,41 EUR, ki predstavlja seštevek zavarovalnih vsot iz zavarovalnih pogodb za zavarovanje odgovornosti, ki sta ju s toženko sklenila K. d. d., in Občina A. Sodišče prve stopnje je po zaključku, da sta toženkina zavarovanca odškodninsko odgovorna, s sodbo toženki naložilo plačilo odškodnine v višini 33.383,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2008, kolikor znaša seštevek zavarovalnih vsot po obeh pogodbah. Tožnikovo nepremoženjsko škodo je sicer odmerilo na 64.000,00 EUR, premoženjsko pa na 1.197,40 EUR. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 410/2013 z dne 9. 1. 2014 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je tožena zavarovalnica dolžna plačati odškodnino v višini seštevka zavarovalnih vsot po pogodbah o zavarovanju splošne civilne odgovornosti, sklenjenih z občino in izvajalko gospodarske javne službe.

3. Toženka v reviziji zastopa stališče, da je zaključek o njeni odgovornosti do višine seštevka zavarovalnih vsot iz obeh zavarovalnih pogodb napačen, saj je odgovornost več oseb za isto škodo lahko le solidarna na podlagi 186. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Po njenem zaradi tega obveznost toženke ne more presegati obveznosti tistega izmed dveh zavarovancev, ki ima pri toženki sklenjeno zavarovanje odgovornosti za isto škodo z višjo zavarovalno vsoto. Po načelu več vsebuje tudi manj bo s plačilom višje zavarovalne vsote prenehala tudi obveznost tistega zavarovanca, ki je zavarovanje za primer civilne odgovornosti sklenil za nižjo zavarovalno vsoto. Pomen solidarne obveznosti je, da je odškodninski upravičenec upravičen do plačila svoje terjatve le enkrat, ne glede na to, koliko oseb je odgovornih za škodo. Razlaga sodišč nižjih stopenj bi pomenila, da izpolnitev enega solidarnega dolžnika prav nič ne vpliva na obveznost drugega solidarnega dolžnika. Vprašanje morebitne obogatitve upravičenca, s čimer se ukvarja sodišče druge stopnje, je povsem nepomembno. Tožnik bo sedaj dobil škodo povrnjeno dvakrat, ker utrpela škoda presega zavarovalni vsoti. Vprašanje, ali zavarovalna vsota omogoča celotno ali le delno povrnitev nastale škode tretji osebi, ne more biti odločilno, ker gre za prostovoljno zavarovanje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožniku, ki je nanjo obrazloženo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po določbi drugega odstavka 371. člena ZPP revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Revizija, ki presega te okvire, ni dovoljena (tretji odstavek 374. člena ZPP). Pravno vprašanje, glede katerega je bila v konkretnem primeru dopuščena revizija, vodi do preizkusa pravilnosti uporabe prvega odstavka 965. člena OZ,(1) ki obveznost zavarovalnice po sklenjeni zavarovalni pogodbi o zavarovanju civilne odgovornosti omejuje do višine zavarovalne vsote. Vrhovno sodišče je ob tem preizkusu vezano na zaključek sodišč nižjih stopenj o odškodninski odgovornosti obeh toženkinih zavarovancev in v reviziji izpostavljeno tezo, da sta njena zavarovanca solidarna odškodninska zavezanca. Toženka se v reviziji zavzema za stališče, da je njena odgovornost omejena le do zneska višje zavarovalne vsote iz obeh sklenjenih zavarovalnih pogodb in ne do seštevka obeh zavarovalnih vsot, kar utemeljuje s pravno naravo solidarne obveznosti dolžnikov.

7. Bistvo solidarne obveznost več dolžnikov iz prvega odstavka 395. člena OZ(2) je v upnikovem upravičenju zahtevati izpolnitev svoje terjatve v celoti od enega od njih ali pa jo poljubno porazdeliti med vse, tako da so vsi od njih dolžniki za še neizpolnjeni del obveznosti vse dokler ta ni izpolnjena v celoti.(3) Sodišči nižjih stopenj sta višino odškodnine, do katere je upravičen tožnik, odmerili na 65.197,40 EUR, zanjo pa potrditvah revidentke njena zavarovanca (Občina A. in K. d. d.) odgovarjata solidarno. Plačilo omenjene terjatve bi lahko tožnik torej zahteval v celoti od enega od obeh toženkinih zavarovancev ali pa svojo terjatev med njiju poljubno razdelil na posamezne dele, pri čemer bi bila ta v celoti izpolnjena šele, ko bi seštevek njunih delnih izpolnitev dosegel tožnikovo terjatev.

8. Če bi toženka plačala le znesek v višini 20.864,63 EUR, kolikor znaša višja zavarovalna vsota iz zavarovalne pogodbe enega od solidarnih dolžnikov (Občina A.), ima tožnik do obeh solidarnih dolžnikov še vedno terjatev v višini 44.332,77 EUR. Omenjeno terjatev lahko uveljavlja od obeh solidarnih dolžnikov, glede na določbo prvega odstavka 965. člena OZ pa tudi neposredno od zavarovalnice, pri kateri ima drugi solidarni dolžnik (K. d. d.) sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti. Ker ima ta svojo odgovornost zavarovano le do višine 12.518,78 EUR, lahko ta znesek zahteva od zavarovalnice poleg zneska 20.864,63 EUR, kolikor znaša zavarovalna vsota po zavarovalni pogodbi z Občino A. S plačilom teh zneskov tožnik svoje terjatve torej ne bo dobil plačane dvakrat, kot to zmotno zatrjuje revidentka. Prav tako to ne pomeni, da bi toženka plačala več, kot se je zavezala z obema zavarovalnima pogodbama.

9. Stališče revizije, da interpretacija sodišč nižjih stopenj pripelje do položaja, ko plačilo po zavarovalni pogodbi enega solidarnega dolžnika prav nič ne vpliva na obveznosti po zavarovalni pogodbi drugega solidarnega dolžnika, ne drži. Plačilo iz zavarovalne pogodbe, sklenjene z Občino A., v višini 20.864,63 EUR v enakem obsegu razbremenjuje drugega solidarnega dolžnika (K. d. d.). Oba sta še vedno solidarno dolžna izpolniti preostanek. V primeru da ima drugi solidarni dolžnik sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo lahko neizpolnjeni del oškodovanec (tožnik) na podlagi 965. člena OZ neposredno zahteva od zavarovalnice (toženke) do višine zavarovalne vsote, ki v konkretnem primeru znaša 12.518,78 EUR. Drugače rečeno, tožnik lahko ravno zaradi solidarne zaveze toženkinih zavarovancev od toženke zahteva plačilo seštevka zavarovalne vsote, seveda če ta ne dosega višine njegove terjatve.

10. Glede na gornji prikaz je toženkino zavzemanje, da odgovarja le do višine najvišje zavarovalne vsote enega od svojih zavarovancev, če sta oba solidarno odgovorna za nastalo škodo, zgrešeno. Ravno v primeru, če bi sodišče toženkino odgovornost omejilo na pogodbo tistega od njiju, ki se je dogovoril za višjo zavarovalno vsoto, bi kršilo pravila o solidarnosti dolžnikov.

11. Ker uveljavljani revizijski razlogi (zmotna uporaba 965. člena OZ) niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

12. Toženka mora po prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP tožniku povrniti njegove stroške odgovora na revizijo, ki jih je Vrhovno sodišče na podlagi prehodne določbe drugega odstavka 20. člena sedaj veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015) odmerilo po Zakonu o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Sodišče je toženki priznalo nagrado za sestavo odgovora na revizijo v višini zahtevanih 341,00 EUR (tar. št. 3300 ZOdvT), pavšalno nadomestilo za poštne in telekomunikacijske storitve v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT), 22 % DDV v višini 79,42 EUR, skupaj torej 440,42 EUR.

Op. št. (1): Pri zavarovanju pred odgovornostjo lahko oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec, toda največ do zneska njene obveznosti (prvi odstavek 965. člena OZ).

Op. št. (2): Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti (prvi odstavek 395. člena OZ).

Op. št. (3): Polajnar Pavčnik, A.: Obligacijski zakonik (OZ) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, 2. knjiga, stran 554 in 555.