Jedro

Glede na to, da izpodbijani sklep temelji na zakonski določbi 3. točke 2. odstavka 62. člena ZGO-1, ki jo je Ustavno sodišče razveljavilo, o izpodbijanem sklepu, s katerim se ureja razmerje med strankami, pa do dneva odločitve še ni bilo pravnomočno odločeno, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, zadevo pa vrnilo v ponoven postopek.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Upravne enote Koper, št. 351-162/2008-21 z dne 23. 3. 2010 se odpravi in se zadeva vrne Upravni enoti Koper v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 350 EUR, povečano za 20 % DDV, v roku 15 dni po prejemu te sodbe, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravna enota Koper obnovila postopek izdaje gradbenega dovoljenja UE Koper št. 351-162/2008-18 z dne 13. 8. 2009 za gradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta A. na parc. št. 1570/11 k.o. ..., izdano investitorju družbi B. d.o.o., in to v obsegu, da se kot stranski udeleženec postopka udeležuje tudi družba C. d.o.o. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ na podlagi 1. odstavka 261. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 24/06, 126/07, 65/08 in 8/10 - ZUP), po uradni dolžnosti uvedel obnovo postopka, iz obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP, ker družbi C. d.o.o., ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Navedena družba je namreč imela pravni interes za udeležbo v postopku in s tem status stranskega udeleženca na podlagi 3. točke 2. odstavka 62. člena Zakona o graditvi objektov, ker je v času odločanja vložila tožbo na razveljavitev pogodbe o prenosu lastništva nepremičnine na družbo B. Tožeča stranka v tožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da je napačno stališče upravnega organa, da naj bi pravni interes stranke za udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izhajal že iz dejstva, da je bila vložena tožba na razveljavitev pogodbe o prenosu lastništva parc. št. 1459/5 in 1570/11, obe k.o. ... Bivši lastnik nepremičnin na podlagi zatrjevanja lastništva in s tem povezanim civilnim pravdnim postopkom nima izkazanega interesa biti stranka v tujem upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja v smislu 62. člena Zakona o graditvi objektov. Zaradi tega predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, ter ji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 35108-142/2010-2-BM z dne 3. 9. 2010 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri izpodbijanem sklepu iz razlogov, ki so razvidni iz njegove obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Prizadeta stranka C. d.o.o., odgovora na tožbo ni podala.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba temelji na 3. točki 2. odstavka 62. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 111/05-odl.US, 120/06-odl.US, 126/07 in 108/09 – ZGO-1), ki določa, da se imajo pravico udeleževati postopka izdaje gradbenega dovoljenja na območjih, ki niso urejena z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim načrtom, poleg investitorja, drugi subjekti, ki niso določeni v 1. in 2. točki 2. odstavka 62. člena ZGO-1, če tako določa zakon.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo opr. št. U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011 (Uradni list RS, št. 20/11) razveljavilo 1. in 2. odstavek 62. člena ter 74.b člen Zakona o graditvi objektov. V obrazložitvi je navedlo, da je posameznikom, ki imajo v materialnem pravu izkazan pravni interes za varstvo svojih pravnih koristi v postopku, uvedenem na zahtevo drugega (to je investitorja) dejansko odvzeta možnost učinkovitega varovanja njihovih pravnih koristi. Taka zakonska ureditev pomeni izvotlitev pravice iz 22. člena Ustave RS. Kadar presojana ureditev pomeni poseg v človekovo pravico do te mere, da preraste v izvotlitev človekove pravice, presoja dopustnosti posega ne zahteva tehtanja sorazmerja med posegom v človekovo pravico in morebitnim ustavno dopustnim ciljem, ki bi tak poseg upravičeval. Nobeden še tako dopusten cilj namreč ne more utemeljiti sorazmernosti ukrepa, ki izključuje udeležbo posameznikov v postopku, v katerem se odloča tudi o njihovi pravni koristi. Glede na povedano in vsebino urejanja ter medsebojne povezanosti vprašanj stranske udeležbe v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj v 2. odstavku 62. člena ZGO-1, je po presoji Ustavnega sodišča treba 2. odstavek 62. člena ZGO-1 presojati kot celoto, zato se tudi odločitev Ustavnega sodišča nanaša nanj v celoti. Ustavno sodišče je tako presodilo, da je 2. odstavek 62. člena ZGO-1 v neskladju z 22. členom Ustave, zato ga je razveljavilo.

Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07-uradno prečiščeno besedilo – ZUstS) v 44. členu določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo ne uporablja za razmerja, nastala pred tem dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

Glede na to, da izpodbijani sklep temelji na zakonski določbi 3. točke 2. odstavka 62. člena ZGO-1, ki jo je Ustavno sodišče z navedeno odločbo razveljavilo, o izpodbijanem sklepu, s katerim se ureja razmerje med strankami, pa do dneva odločitve še ni bilo pravnomočno odločeno, je sodišče na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo in zadevo, skladno s 3. odstavkom vrnilo Upravni enoti Koper v ponoven postopek.

K točki 2 izreka: Izrek o stroških temelji na 3. odstavku 25. člena ZUS-1. Ker je bila zadeva rešena na seji in tožečo stranko v postopku zastopa odvetnik so ji priznani stroški v višini 350 EUR (2.odstavek 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu - Uradni list RS, št. 24/07) povečano za 20 % DDV.