Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri odločanju višine preživninskega prispevka je treba ugotoviti konkretne otrokove potrebe.
Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani točki 3. izreka (preživnina) razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Z navedeno sodbo je prvostopenjsko sodišče razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (tč. 1 izreka), njunega ml. sina J. dodelilo v vzgojo in varstvo materi tožnici (tč. 2 izreka), tožencu pa naložilo, da za njegovo preživljanje prispeva od 1.5.1999 dalje po 15.000,00 SIT mesečno (točka 3 izreka).
Toženec se zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje le zoper odločitev o preživnini. Meni, da sodišče pri presoji ni upoštevalo okoliščine, o kateri je sicer izpovedal, da namreč od 1.6.1999 po prenehanju delovnega razmerja prejema denarno nadomestilo 30.000,00 SIT, to pa se bo z decembrom 1999 znižalo na 23.000,00 SIT mesečno. Za lastno preživljanje je seveda premalo že 15.000,00 SIT, kolikor bi mu po plačilu prisojene preživnine ostalo, od decembra pa bo zase imel le 10.000,00 SIT.
Pritožba je utemeljena.
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR,Ur.l. SRS št. 14/89) v 79. členu določa, da višino prispevka za preživljanje otrok sodišče določi v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Tako prve kot druge mora torej sodišče ugotoviti, jih oceniti ter se o njih opredeliti. V obravnavani zadevi pa prvo sodišče tega ni storilo oz. vsaj ne v zadostni meri, da bi bilo mogoče sodbo v izpodbijanem delu preizkusiti. Res je sicer, da ni mogoče dvomiti o tem, da 8-letni otrok porabi najmanj za 20.000,00 ali 30.000,00 SIT mesečno in tega ob splošno znanih cenah ni potrebno posebej dokazovati. Vendar pa je v konkretnem primeru, ko so finančne možnosti obeh staršev, še zlasti pa trenutno izkazane možnosti toženca,izredno majhne, kljub navedenim in splošno znanim statističnim podatkom, na katere se prvo sodišče sklicuje, treba bolj podrobno raziskati, kolikšni so dejanski mesečni izdatki za sina pravdnih strank in koliko k njihovemu pokritju lahko prispeva vsak od staršev. Ob tem ne zadošča zgolj pavšalna ocena, da bo toženec zmogel plačevati 15.000,00 SIT brez škode za lastno preživljanje, ko naj bi bil edini njegov dohodek podpora v višini 30.000,00 SIT, pa čeprav je za delo sposoben. Sodbo je bilo torej v izpodbijanem izreku o preživnini razveljaviti, da bo prvo sodišče v ponovljenem postopku vsa navedena odločilna dejstva bolj izčrpno raziskalo in jih konkretiziralo, v obrazložitvi sodbe pa se do njih tudi bolj določno opredelilo (čl. 355. čl. ZPP).