Jedro

Policist je pri obdolžencu neposredno zaznal posest predmeta, ki bi ga mu bilo potrebno zaseči, vendar je temu nato sledil pouk o pravicah po 148. členu ZKP in drugem odstavku 55. člena ZP-1, zaradi česar je bil sum storitve kaznivega dejanja oziroma prekrška najkasneje od tega trenutka dalje osredotočen nanj, obdolženec pa je tedaj postal subjekt kazenskega postopka, torej nosilec temeljnih procesnih jamstev. Vrhovno sodišče je v sodbi I Ips 60183/2022 z dne 13. 3. 2025 že presojalo vprašanje dometa policijskih pooblastil po 51. in 52. členu ZNPPol ter zavzelo stališča, da ta veljajo le do trenutka osredotočenosti suma. Od tega trenutka dalje bi tako lahko policisti predmete v obdolženčevi posesti pridobili le na dva načina, bodisi z osumljenčevo prostovoljno izročitvijo bodisi na podlagi odredbe sodišča za osebno ali hišno preiskavo.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

A.

1.Zunajobravnani senat Okrožnega sodišča v Kopru je v postopku zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) ob vložitvi obtožnice obdolženemu A. A. podaljšal pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Višje sodišče v Kopru je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedeni pravnomočni sklep vlaga obdolženčev zagovornik iz razlogov po 1. do 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP, pod kršitvijo iz 1. točke prvega odstavka 420. člena ZKP pa uveljavlja tudi kršitev ustavnih pravic iz 29. člena Ustave RS in EKČP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi, izpodbijane sklepe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Na zahtevo je po drugem odstavku 423. člena ZKP odgovoril vrhovni državni tožilec mag. Harij Furlan, ki je predlaga njeno zavrnitev.

4.Z odgovorom sta bila seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, ki se je o njem izjavil in vztrajal pri vsebini in predlogu zahteve.

B.

5.Vložnik preko teoretičnih izhodišč, (ustaljene) sodne prakse in povzemanja spisovnega gradiva obširno problematizira ravnanje policije dne 24. 3. 2025, ki ga ocenjuje kot nezakonitega, saj je bil sum storitve kaznivega dejanja osredotočen na obdolženca že pred zasegom prepovedane droge in drugih predmetov ter posledično postopanje sodišča, ki bi moralo opraviti presojo zakonitosti pridobljenih dokazov tudi brez formalnega predloga za izločitev dokazov. Vložnik trdi, da je zaseg predmetov obdolžencu prima facie nezakonit, saj je jasno, da policisti niso smeli opraviti zasega po 52. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), niti po 164. členu ZKP, ker za to ni bilo pogojev. Meni, da je utemeljen sum omajan do te mere, da se nakazuje odprava pripora.

6.Pritrditi gre vložniku, da Vrhovno sodišče poseže v izpodbijani pravnomočni sklep o priporu le izjemoma, če prima facie ugotovi, da se sklep opira na dokaz, na katerega se sodna odločba ne sme opirati (8. točka prvega odstavka 371. člena ZKP), ta dokaz pa je bil odločilnega pomena pri oceni pogojev za odreditev pripora. Takšen standard očitnosti je v obravnavani zadevi tudi izkazan.

7.Iz podatkov kazenskega spisa in izpodbijanega pravnomočnega sklepa izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva:

-policisti so v civilnih oblačilih izvajali naloge na podlagi 4. člena ZNPPol na območju trgovskega centra X., kjer je policist B. B. opazil obdolženca, ki mu je bil na podlagi prejšnjih postopkov poznan kot uživalec in preprodajalec prepovedanih drog;

-policist B. B. je opazil, da ima obdolženec v razprtem desnem žepu jakne prozorno vrečko z rjavo vsebino;

-zaradi suma, da ima obdolženec pri sebi predmete, ki jih je po zakonu potrebno zaseči in ker je z obnašanjem in ravnanjem vzbujal sum, da bo storil ali izvršil kaznivo dejanje ali prekršek, se je policist B. B. odločil, da bo z njim opravil postopek ugotavljanja identitete po 40. členu ZNPPol;

-policist je ob pristopu do obdolženca in izkazu s službeno izkaznico opazil, da se je obdolženec prijel za desni žep na jakni;

-obdolžencu je ukazal, da stopita do službenega vozila, kjer se mu je s službeno izkaznico izkazal še policist C. C., nato pa sta policista z njim opravila postopek ugotavljanja identitete in ugotovila, da gre za A. A.;

-policist B. B. ga je v skladu s 52. členom ZNPPol pozval, da sam izroči PVC vrečko, katero je predhodno skril v desni žep na jakni, prav tako ga je policist C. C. na podlagi 148. člena ZKP in drugega odstavka 55. člena Zakona o prekrških (ZP-1) seznanil s pravicami, ki mu gredo kot storilcu kaznivega dejanja oziroma prekrška;

-obdolženec poziva policista ni upošteval in je odločno zavrnil izročitev predmeta;

-policist C. C. je z obdolžencem nato opravili pregled osebe po 52. členu ZNPPol, in sicer desnega žepa na jakni, tako da je z roko segel v žep, kjer je prijel PVC vrečko z rjavo snovjo, pri potegu iz žepa jakne pa še belo plastično škatlico z dvema plastičnima vrečkama z neznano belo snovjo, precizno tehtnico, šest okroglih tablet v original blistru z napisom Galenka Flormidal 15 mg, mobilni telefon in denar, kar mu je bilo nato zaseženo.

Ustava v 29. členu zagotavlja pravna jamstva v kazenskem postopku. V skladu s četrto alinejo tega člena mora biti obdolžencu kaznivega dejanja ob popolni enakopravnosti zagotovljena pravica, da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde (privilegij zoper samoobtožbo). Ko obdolženca organi pregona o privilegiju zoper samoobtožbo poučijo, mu omogočijo, da (p)ostane povsem pasiven. To pomeni, da obdolžencu ni treba izjaviti ničesar v zvezi s kaznivim dejanjem oziroma s čimer bi se inkriminiral ali s čimer bi se lahko inkriminiral proti svoji volji. Gre za preprečevanje, da bi obdolženec izpovedal zoper samega sebe, bodisi zaradi prisile bodisi zaradi neinformiranosti, misleč, da mora tako ravnati.

V obravnavani zadevi gre ugotoviti, da je policist pri obdolžencu neposredno zaznal posest predmeta, ki bi ga mu bilo potrebno zaseči, vendar je temu nato sledil pouk o pravicah po 148. členu ZKP in drugem odstavku 55. člena ZP-1, zaradi česar je bil sum storitve kaznivega dejanja oziroma prekrška najkasneje od tega trenutka dalje osredotočen nanj, obdolženec pa je tedaj postal subjekt kazenskega postopka, torej nosilec temeljnih procesnih jamstev. Vrhovno sodišče je v sodbi I Ips 60183/2022 z dne 13. 3. 2025 že presojalo vprašanje dometa policijskih pooblastil po 51. in 52. členu ZNPPol ter zavzelo stališča, da ta veljajo le do trenutka osredotočenosti suma. Od tega trenutka dalje bi tako lahko policisti predmete v obdolženčevi posesti pridobili le na dva načina, bodisi z osumljenčevo prostovoljno izročitvijo bodisi na podlagi odredbe sodišča za osebno ali hišno preiskavo.

Iz navedenega je torej razvidno, da gre v obravnavanem primeru za očitno nedovoljen dokaz, ki ne terja nadaljnjega izvajanja in presoje dokazov, saj so policisti s povzeškartim postopanjem, ko so po obdolženčevi zavrnitvi izročitve v desni žep jakne segli brez sodne odredbe, izničili privilegij zoper samoobtožbo.

C.

11.Po obrazloženem je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bila obdolženemu A. A. v postopku podaljšanja pripora kršena pravica iz 29. člena Ustave, v zvezi z 2. točko prvega odstavka 420. člena ZKP, in je zahtevi za varstvo zakonitosti obdolženčevega zagovornika ugodilo, sklepa sodišča prve in druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje v 24 ur. V ponovljenem postopku se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti do ugotovljene kršitve in opraviti presojo sorazmernosti odrejenega ukrepa.

-------------------------------

1Prim. sodbe Vrhovnega sodišča RS XI Ips 26171/2015-399 z dne 5. 11. 2015, XI Ips 45164/2011-91 z dne 27. 10. 2011, XI Ips 67/2009 z dne 3. 9. 2009, I Ips 183/2003 z dne 12. 6. 2003 in številne druge.

2Gl. odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-34/97-117 z dne 14. 3. 2002, Up-1678/2008-13 z dne 14. 10. 2010 in Up-1293/2008 z dne 6. 7. 2011.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 18, 18/2, 148, 148/4, 371, 371/8

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 55, 55/2

Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013) - ZNPPol - člen 52, 52/1, 52/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.