Jedro

Ker ZJU ne določa, da se ugotovitveni sklep posebne natečajne komisije, ki se nanaša na enega kandidata, vroči vsem drugim kandidatom, ki so sodelovali v fazi izbirnega postopka pred posebno natečajno komisijo, je treba varovati rok za tožbo, ki teče od vročitve ugotovitvenega sklepa stranki, v korist katere je bil sklep izdan, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrglo tožničino tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 8.5.2006, s katerim je tožena stranka ugotovila, da kandidat A.A, izpolnjuje pogoje in je glede na svojo strokovno usposobljenost primeren za položaj generalnega direktorja Direktorata ..... v Ministrstvu za ...

Sodišče prve stopnje je tožbo ob predhodnem preizkusu zavrglo kot prepozno. Ugotovilo je, da je bil sklep vročen A.A. dne 19.5.2006, in je rok za tožbo, glede na določbo 1. odstavka 26. člena ZUS (ki je veljal v času odločanja) potekel v ponedeljek dne 19.6.2006. Zato je tožba, ki jo je vložila tožnica priporočeno po pošti dne 11.7.2006, vložena prepozno, saj je bila vložena po izteku tridesetdnevnega roka za tožbo iz 1. odstavka 26. člena ZUS, ki začne teči z vročitvijo spornega akta stranki, to je, kot izhaja iz izreka izpodbijanega akta, A.A. Tožnica vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb upravnega spora in zaradi "kršitev materialnega prava". Sodišče ni pravilno določilo pričetek teka roka za vložitev tožbe. Rok za vložitev tožbe je treba šteti od dneva, ko ji je bil izpodbijani sklep dejansko vročen, torej dne 5.7.2006. Po njenem mnenju je treba rok šteti od vročitve odločbe vsaki stranki, ki ima možnost vložiti tožbo v upravnem sporu in ne od takrat, ko se odločba vroči "eni poljubno izbrani stranki", še posebej, če je taka odločba izdana v njeno korist. Tako razumevanje rokov odvzame ostalim strankam možnost učinkovitega pravnega varstva. Pravilno ravnanje tožene stranke bi bilo, da bi vse sklepe o ocenah posameznih kandidatov vročila vsem, ki imajo zoper slednje pravno sredstvo oziroma vsem prijavljenim kandidatom, saj bi bili le tako vsi potencialni tožniki obveščeni o izdanih sklepih in bi lahko zoper njih vložili pravna sredstva. Takšno stališče je upravno sodišče zavzeto tudi v zadevi U 1448/2004, v kateri je tudi navedlo, da bi morala tožena stranka o izpolnjevanju pogojev kandidatov izdati eno samo odločbo in jo vročiti vsem kandidatom. Izpodbijani sklep bi moral zajemati tako odločitev o primernosti tožnice kot tudi o primernosti zainteresirane stranke. V takem primeru bi bil začetek roka za pravno varstvo povsem jasen. Gre za odstop od sodne prakse in ji je s tem kršena njena pravica do enakega obravnavanja. Minister je tudi ni obvestil o izbranem kandidatu. S tem ji je kratil pravico do vpogleda v dosjeje kandidatov (1. odstavek 64. člena ZJU). O vsem dogajanju je bila obveščena iz medijev ob imenovanju A.A. Predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v pravnomočno obravnavanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 21. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje, prične teči rok za tožbo z vročitvijo upravnega akta stranki. Tožbo, s katero se sproži upravni spor, je treba vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta (1. odstavek 26. člena ZUS).

V zadevi ni sporno in izhaja iz podatkov spisa, da je bil izpodbijani ugotovitveni sklep posebne natečajne komisije, da kandidat A.A. izpolnjuje pogoje in je glede na svojo strokovno usposobljenost primeren za položaj generalnega direktorja Direktorata za .... v Ministrstvu za ..., imenovanemu vročen dne 19.5.2006 in da je tožnica vložila tožbo zoper ta sklep dne 11.7.2006. Glede na določbe 1. odstavka 26. člena ZUS je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožba vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Ker je bila tožba vložena prepozno, je sodišče prve stopnje ni moglo obravnavati in jo je v predhodnem preizkusu pravilno zavrglo na navedeni pravni podlagi.

Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev vrhovnega sodišča ne morejo vplivati. Po podatkih v predloženih spisih je posebna natečajna komisija izbrala tako tožnico kot A.A. in ju štela za primerna za razpisani položaj ter vsakemu pravilno izdala poseben sklep (1. odstavek 64. člena Zakona o javnih uslužbencih; ZJU - UPB1, Uradni list RS, št. 35/05 in 113/05) ter sklep vročila tistemu, na katerega se nanaša. Tožnica je vložila tožbo zoper ugotovitveni sklep posebne natečajne komisije (z dne 8.5.2006), ki se nanaša na kandidata A.A., kateremu je bil ta sklep vročen dne 19.5.2006. Javni natečaj za najvišje uradniške položaje v organih državne uprave (med njimi tudi za generalnega direktorja) izvaja posebna natečajna komisija iz 4. odstavka 60. člena ZJU, izbirni postopek pa se opravi v več fazah. Postopek javnega natečaja za te položaje je takšen, da njegov rezultat ni nujno izbira enega kandidata, temveč izbira vseh kandidatov, ki ustrezajo določenim standardom strokovne usposobljenosti, ki se v tem postopku preverjajo. Posebna natečajna komisija ugotovi, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za položaj in kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj. ZJU v 64. členu določa, da natečajna komisija izda kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje in so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za položaj, ter kandidatom, ki se ne uvrstijo na seznam, poseben sklep. Iz navedene zakonske ureditve ne izhaja, da je treba vsak ugotovitveni sklep posebne natečajne komisije o tem, da določen kandidat izpolnjuje pogoje oziroma ne izpolnjuje pogojev, vročiti vsem kandidatom, ki so sodelovali v izbirnem postopku, ZJU pa tudi ne predvideva izdaje skupne odločbe. Zato ni utemeljen pritožbeni ugovor, da bi moral biti sklep, ki ga tožnica izpodbija in se nanaša na drugega kandidata, vročen tudi njej. Zoper sklep posebne natečajne komisije ni dovoljena pritožba, dovoljen pa je upravni spor. Po 6. odstavku 65. člena ZJU lahko neizbrani kandidat vloži tožbo v upravnem sporu iz tam navedenih razlogov. Ker ZJU ne določa, da se ugotovitveni sklep posebne natečajne komisije, ki se nanaša na enega kandidata, vroči vsem drugim kandidatom, ki so sodelovali v fazi izbirnega postopka pred posebno natečajno komisijo, je treba varovati rok za tožbo, ki teče od vročitve ugotovitvenega sklepa stranki, v korist katere je bil sklep izdan, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru. Po presoji vrhovnega sodišča ne gre za odstop od sodne prakse. Tožnica se sklicuje na zadevo, v kateri je izraženo stališče sodišča prve stopnje, ki pred vrhovnim sodiščem ni bilo presojeno.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena ZUS-1. Pritožba je bila vložena še pred uveljavitvijo ZUS-1. Ker se je s 1.1.2007 začel uporabljati ZUS-1, je bilo treba glede na kriterije iz 2. odstavka 107. člena tega zakona obravnavano pritožbo, vloženo po ZUS, obravnavati kot pritožbo po ZUS-1. Tožnica s pritožbo ni uspela zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).