Jedro

Taki razlogi prvostopnega sodišča so zaradi ugotovljene protispisnosti v zvezi s storilčevim odgovorom, ali želi opravljati naloge v splošno korist nejasni, pomanjkljivi pa tudi v delu, ko je prvo sodišče sicer navedlo, da je skrbno pretehtalo tudi vse okoliščine konkretnega primera in ocenilo, da je v predmetni zadevi odreditev nadomestnega zapora sorazmeren in pravičen ukrep, za kar ni navedlo nobenih konkretnih razlogov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče odločilo, da se postopek za odreditev nadomestnega zapora nadaljuje in da se (točka II izreka) storilcu skupni znesek neplačane globe v višini 5.500,00 EUR na podlagi v izreku navedenih petih odločbah oziroma plačilnih nalogih (PN) prekrškovnega organa FURS, ki se ni mogel izterjati po pravilih upravne izvršbe, izvrši tako, da se za vsakih začetih 100,00 EUR globe določi 1 (en) dan zapora oziroma skupaj 55 (petinpetdeset) dni zapora.

2. Taki odločitvi storilec nasprotuje s pravočasno vloženo pritožbo, v kateri smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve postopkovnih določb in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa skladno s spisovnim gradivom izhajajo naslednja relevantna dejstva: - prekrškovni organ MF – Finančni urad Celje je sodišče dne 24. 9. 2020 obvestil o obstoju okoliščin za odreditev nadomestnega zapora, iz tega obvestila pa izhaja seznam neizterjanih glob v skupni višini 5.500,00 EUR, ki so bile storilcu izrečene z dvema PN in s tremi odločbami tega prekrškovnega organa tako, kot izhaja tudi iz izreka izpodbijanega sklepa - nato je sodišče v skladu s četrtim odstavkom člena 192.a ZP-1 storilca pozvalo, da v roku petih dni od prejema tega obvestila poda izjavo, kot tudi, da lahko predlaga nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist in da lahko navede dejstva in okoliščine, ki so povezane z morebitno nezmožnostjo plačila globe ali nezmožnostjo prestajanja nadomestnega zapora, za kar mora predložiti tudi ustrezne dokaze - storilec je na tak poziv sodišča podal izjavo (list. št. 10), v kateri je pojasnil okoliščine poslovanja in izgubo vseh osebnih prihodkov ter težave pri poplačevanju svojih dolgov, ki jih ima namen poravnati, predlagal pa je, da se mu omogoči, da namesto plačila globe opravi dela v splošno korist - s sklepom opr. št. PRnz 8/2020 z dne 28. 9. 2021 je bilo storilčevemu predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist ugodeno, izrečena globe v višini 5.500,00 EUR se po tem sklepu sodišča nadomesti z delom v splošno korist v trajanju 400 ur, kar mora storilec opraviti v roku 180 dni, zaradi česar se je postopek za odreditev nadomestnega zapora prekinil, storilec pa je tak sklep prejel 22. 10. 2021, zadeva pa je bila nato odstopljena v pristojno poslovanje Upravi za probacijo – Probacijski enoti Celje - spisovno gradivo v nadaljevanju izkazuje, da je s strani Probacijske enote Celje storilec bil pozvan, da se zglasi pri tem organu zaradi začetka opravljanja družbeno koristnega dela, vendar pa se na tak dopis tega organa ni odzval, zaradi česar je prvo sodišče storilca 17. 1. 2022 (list. št. 55) pozvalo, da se izjasni o tem, ali umika predlog za opravo družbeno koristnega dela, saj bo v tem primeru ustavilo sodišče izvrševanje sklepa glede oprave del v splošno korist in nadaljevalo s postopkom o odreditvi nadomestnega zapora, v tem dopisu pa je bil storilec poučen še o tem, da če v določenem roku na ta dopis sodišča ne bo odgovoril, se bo štelo, da se opravi nalog izogiba in jih ne želi opraviti in se bo ustavilo izvrševanje sklepa, nadaljeval pa se bo postopek odreditve nadomestnega zapora - storilec je tako, kot izhaja iz list. št. 57 spisovnega gradiva na takšen poziv sodišča odreagiral z vlogo, datirano z dne 14. 2. 2022, ki je bila poslana po elektronski pošti sodišču prve stopnje 21. 2. 2022 (nato pa še v pisni obliki) in iz katere izrecno izhaja, da storilec ne umika predloga za opravo nalog in prosi za nadaljevanje tega postopka.

5. Prvo sodišče je torej svojo odločitev gradilo na protispisni ugotovitvi, da je storilec obvestil sodišče, da ne želi opravljati nalog, zaradi česar je posledično tudi odločilo, da se postopek za odreditev nadomestnega zapora nadaljuje.

6. Taki razlogi prvostopnega sodišča so zaradi ugotovljene protispisnosti v zvezi s storilčevim odgovorom, ali želi opravljati naloge v splošno korist nejasni, pomanjkljivi pa tudi v delu, ko je prvo sodišče sicer navedlo, da je skrbno pretehtalo tudi vse okoliščine konkretnega primera in ocenilo, da je v predmetni zadevi odreditev nadomestnega zapora sorazmeren in pravičen ukrep, za kar ni navedlo nobenih konkretnih razlogov. Na ta način se je prvemu sodišču pripetila bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, kar ima za posledico ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve prvemu sodišču v nov postopek.

7. V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče v zvezi s obvestilom prekrškovnega organa z dne 24. 9. 2020 in ob ugotoviti, da storilec doslej neizterjane globe ni poravnal, znova pretehtati njegovo izjavo z dne 25. 1. 2021, v kateri je obširno pojasnil vsa dejstva in okoliščine z neporavnavo globe v znesku 5.500,00 EUR kar je utemeljeval tudi z nevšečnostmi poslovanja zaradi virusa Covid 19 ter dosledno poslovati skladno z določbama devetega in desetega odstavka člena 192.a ZP-1, ki v devetem odstavku določa, da, če sodišče ugotovi, da je storilec v izjavi navedel dejstva in predložil dokaze, ki onemogočajo izvršitev in posledično odreditev nadomestnega zapora ali pa, če presodi, da nadomestni zapora glede okoliščine primera ne bi bil sorazmeren in pravičen ukrep, postopek ustavi in o tem obvesti organ iz prvega odstavka člena 192.a ZP-1, pred tako odločitvijo pa zaradi ugotavljanja relevantnih okoliščin v zvezi z odreditvijo nadomestnega zapora in zaradi zagotovitve potrebne kontradiktornosti tudi v takem postopku, ko se odloča o posegu v osebno svobodo posameznika, pa izvede (po potrebi) tudi narok za zaslišanje storilca ali pa od njega lahko zahteva pisno dopolnitev izjave in predložitev dodatnih dokazov. Vsega tega prvo sodišče doslej ni storilo, zaradi česar je, brez, da je zagotovilo potrebno kontradiktornost zaradi ugotovitve, ali bi bil tak ukrep sorazmeren in pravičen, poslovalo v nasprotju z določbama devetega in desetega odstavka člena 192.a ZP-1. Le tako ponovljen postopek bo lahko dal odgovor na vprašanje o tem, ali je v konkretnem primeru odreditev nadomestnega zapora glede na dejstva in okoliščine, ki jih storilec navajal že v izjavi, do katerih pa se sodišče doslej ni opredelilo in glede katerih se bo imel storilec možnost izjasniti tudi na naroku, oziroma v pisni dopolnitvi izjave, sorazmeren in pravičen ukrep.