Jedro

Brezplačna pravna pomoč se lahko dodeli tudi za (druge) postopke, če je njihov namen oziroma cilj izvensodno poravnavanje sporov. Namen omogočitve pravice do BPP tudi za izvensodno poravnavanje sporov (kamor sodi tudi institut poravnalcev v kazenskih zadevah) je v tem, da to pomeni manjši pripad zadev na sodišče in s tem večjo učinkovitost sodišč.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem, št. Bpp 430/2014 z dne 11. 11. 2014, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje pri državnem tožilstvu v Krškem. Prošnji je priložil vabilo mld. osumljencu za udeležitev na naroku za odložitev kazenskega pregona KTM/1253/14 z dne 20. 10. 2014. Ker iz priložene dokumentacije ne izhaja, da je zoper tožnika sprožen kakršenkoli sodni postopek (postopek je v fazi pred Okrožnim državnim tožilstvom), je organ za BPP na podlagi 31. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) prošnjo tožnika zavrnil. Tožnik je tožbo vložil zaradi napačne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz prvega odstavka 7. člena ZBPP namreč izhaja, da se BPP lahko odobri med drugim za zastopanje pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov. Zakon torej šteje, da se v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva BPP dodeljuje tudi za varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. Gre namreč za primer izvensodnega poravnavanja sporov, saj je tožnik pri Okrožnem državnem tožilstvu dejansko sklenil dogovor oziroma sporazum o odložitvi kazenskega pregona, ker je sprejel naročila, ki jih bo moral izvršiti takrat, ko jih bo dobil na Centru za socialno delo v A. Kazenska ovadba je bila že podana, 13. 11. 2014 pa je prišlo do dogovora oziroma poravnave. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, odločbo odpravi in vrne toženki v ponoven postopek, ki naj tožniku tudi povrne odmerjene stroške postopka (v višini 285,00 EUR, brez 22 % DDV).

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev prošnje tožnika za dodelitev BPP za zastopanje pri državnem tožilstvu na naroku za odložitev kazenskega pregona.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe izhaja, je organ za BPP tožnikovo prošnjo zavrnil, ker je ugotovil, da zadeva očitno ne spada v pristojnost katerega od sodišč s splošno pristojnostjo oziroma katerega od sodišč, navedenih v 31. členu ZBPP, oziroma, da iz priložene dokumentacije ne izhaja, da je zoper tožnika kot prosilca za BPP sprožen kakršenkoli sodni postopek oziroma da bi tožnik želel kakršnokoli obliko pravnega varstva, ki bi sodilo pod katero od sodišč iz 31. člena ZBPP.

Uvodoma sodišče ugotavlja, da je v 31. a členu (in ne 31. členu, kot je navedel organ v odločbi) ZBPP določen sam postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter organi, ki o tem odločajo (njihova stvarna in krajevna pristojnost), ne pa obseg brezplačne pravne pomoči, ki se prosilcu lahko odobri po tem zakonu, kar pomeni, da se je organ v izpodbijani odločbi glede na razlog zavrnitve tožnikove prošnje napačno oprl na to pravno podlago (tj. 31. a člen ZBPP). Ker pa je razlog zavrnitve tožnikove prošnje jasen (po mnenju organa zadeva, za katero je tožnik zaprosil za dodelitev BPP, ni sodni postopek), četudi oprt na napačno pravno podlago, ne gre za kršitev, ki bi terjala odpravo izpodbijane odločbe.

Se pa sodišče ne strinja z že povzetim nosilnim razlogom izpodbijane odločitve (čemur ugovarja tudi tožnik) oziroma je ta vsaj preuranjena. Po 7. členu ZBPP se brezplačna pravna pomoč lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsem organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek). Iz citirane določbe torej izhaja, da se BPP lahko dodeli tudi za druge postopke (ne samo za postopke pred tam navedenimi sodišči), če je njihov namen oziroma cilj izvensodno poravnavanje sporov. Enako izhaja tudi iz Poročevalca št. 77 z dne 12. 9. 2000 k predlogu ZBPP (EPA 1301-II-hitri postopek), kjer je med drugim navedeno, da je namen omogočitve pravice do BPP tudi za izvensodno poravnavanje sporov (kamor sodi tudi institut poravnalcev v kazenskih zadevah) v tem, da to pomeni manjši pripad zadev na sodišče in s tem večjo učinkovitost sodišč.

V obravnavanem primeru je tožnik zaprosil za dodelitev BPP za zastopanje na naroku za odložitev kazenskega pregona KTM/1253/14 z dne 20. 10. 2014 pri Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem po 162. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Ta v prvem odstavku določa, da sem državni tožilec s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let in za kazniva dejanja iz drugega odstavka tega člena, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja (v nadaljevanju pa primeroma našteje naloge); v četrtem odstavku pa, da če osumljenec v roku, ki ga določi državni tožilec izpolni nalogo in povrne stroške, se ovadba zavrže. Glede na v 8. točki obrazložitve opredeljen obseg in tudi namen instituta brezplačne pravne pomoči bi se torej dalo sklepati, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP v zadevi, za katero je (ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZBPP) dodelitev BPP možna.

Sodišče tako ugotavlja, da je organ napravil zmoten zaključek glede dejanskega stanja in posledično napačno uporabil materialno pravo, zaradi česar je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in jo v smislu tretjega in četrtega odstavka istega člena vrnilo temu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ za BPP ponovno presoditi tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča, ter o zadevi ponovno odločiti.

Odločitev o povrnitvi stroškov postopka tožniku temelji na Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).