Jedro

V postopku odločanja glede plačila sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, torej v tem primeru ZPP (1. člen ZST-1). Smiselna uporaba določila 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze na katere opira svoje zahtevke, pomeni, da mora stranka, ki predlaga taksno oprostitev, podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog. Torej mora navesti vsa pravno odločilna dejstva iz katerih izhaja, da sodne takse glede na njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ne more plačati oziroma da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Trditve in ponujeni dokazi morajo biti takšni, da sodišču ob skrbni presoji vseh okoliščin omogočajo ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za ugoditev taksni oprostitvi.

Le pavšalno sklicevanje na spremenjene razmere zaradi omejevalnih ukrepov zaradi epidemije COVID-19, pri čemer predlagateljica ni z ničemer pojasnila kako so te spremenjene razmere konkretno vplivale na njeno premoženje, samo po sebi še ne pomeni takšne okoliščine, ki bi avtomatično povzročila odobritev taksnih oprostitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek (II. točka izreka). Pojasnilo je, da tožena stranka na svojih transakcijskih računih ne beleži pomanjkanja sredstev. Presodilo je, da premoženjsko stanje tožene stranke ob upoštevanju njenih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc ter višine dolžne sodne takse (165,00 EUR) ni takšno, da je v plačilnem roku ne bi zmogla plačati.

2. Proti sklepu se je pravočasno pritožila tožena stranka (predlagateljica). Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Sodišču prve stopnje je očitala, da je zmotno ugotovilo njen materialni položaj, ker pri odločitvi ni upoštevalo posredovanih aktualnih podatkov. Trdila je, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi zmotno upoštevalo njeno premoženjsko stanje v letu 2019, saj je slednje v letu 2020 zaradi COVID-19 bistveno spremenjeno. Zatrjevala je, da so premoženjske postavke iz leta 2019 (kratkoročne poslovne terjatve) v letu 2020 zaradi COVID-19 postale nelikvidno premoženje ter da je nemogoče pričakovati, da bi v roku 15 dni lahko zagotovila sredstva za poplačilo sodne takse. Zatrjevala je tudi, da je prilive od 1. 7. 2020 do 14. 1. 2020 (pravilno 14. 10. 2020) v višini 62.096,05 EUR že porabila za plačilo opravljenih rezervacij v skladu z alotmajskimi pogodbami. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožečo stranko oprosti plačila sodne takse za pritožbo ali ji dovoli obročno plačilo sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pogoji za uveljavitev taksnih oprostitev pravnih oseb so navedeni v tretjem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1).2 Sodišče ugodi predlogu za delno oprostitev taksne obveznosti oziroma za odlog ali obročno plačilo sodne takse, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. plačilo takse mora biti procesna predpostavka, 2. pravna oseba nima sredstev za plačilo sodne takse in 3. pravna oseba sredstev ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.3

5. Pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke v postopku odločanja o taksnih obveznostih se upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter stanju na transakcijskem računu stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih (prvi odstavek 12b. člena ZST-1).

6. V postopku odločanja glede plačila sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, torej v tem primeru ZPP (1. člen ZST-1). Smiselna uporaba določila 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze na katere opira svoje zahtevke, pomeni, da mora stranka, ki predlaga taksno oprostitev, podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog. Torej mora navesti vsa pravno odločilna dejstva iz katerih izhaja, da sodne takse glede na njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ne more plačati oziroma da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Trditve in ponujeni dokazi morajo biti takšni, da sodišču ob skrbni presoji vseh okoliščin omogočajo ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za ugoditev taksni oprostitvi.

7. Tožeča stranka je v predlogu za taksne oprostitve z dne 1. 10. 2020 (list. št. 84) navedla le, da je njena glavna in edina dejavnosti organizacija turističnih potovanj, ki jo je v letu 2020 zaradi splošno znanih ukrepov zaradi omejevanja posledic epidemije COVID-19 praktično prenehala opravljati. Pavšalno je trdila, da zaradi nastale situacije v letu 2020 ne more zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse, brez škode za svoje poslovanje. Po pozivu sodišča prve stopnje je svoj predlog 15. 10. 2020 (list. št. 88 in 89) dopolnila tako, da je navedla, da nima v lasti nepremičnin, premičnin večjih vrednosti in niti drugega finančnega premoženja, da ima visoke finančne obveznosti iz naslova odobrenih kreditov in limitov (v skupni višini 162.000,00), da je stanje na vseh njenih računih skupaj cca. 2.480,00 EUR ter da je imela v zadnjih treh mesecih prilive v višini cca. 62.000,00 EUR. V zvezi s prilivi je še pripisala, da so z navedenimi prilivi povezani odlivi. Kakšnih drugih trditev o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju ni podala.

8. Kot je že pojasnjeno je trditveno in dokazno breme o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju na predlagatelju taksnih oprostitev. Predlagateljica razen skopih navedb podatkov o višini kreditov, stanjih na TRR in višini prilivov v zadnjih treh mesecih, ni konkretno zatrjevala nobenih drugih pravno odločilnih dejstev, ki bi lahko vplivala na odločitev o njeni upravičenosti do taksnih oprostitev. Le pavšalno sklicevanje na spremenjene razmere zaradi omejevalnih ukrepov zaradi epidemije COVID-19, pri čemer predlagateljica ni z ničemer pojasnila kako so te spremenjene razmere konkretno vplivale na njeno premoženje, samo po sebi še ne pomeni takšne okoliščine, ki bi avtomatično povzročila odobritev taksnih oprostitev. Predlagateljica je bolj konkretne trditve o posledicah epidemije na njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ter nezmožnosti unovčitve kratkoročnih poslovnih terjatev navedla šele v pritožbi. Ker ob tem ni pojasnila, zakaj teh navedb ni mogla podati že pred sodiščem prve stopnje, jih pritožbeno sodišče pri odločitvi skladno z določilom prvega odstavka 337. člena ZPP ne sme upoštevati (pritožbene novote). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pri odločitvi pravilno upoštevalo podatke o premoženjskem stanju tožene stranke iz leta 2019. Le te podatke je namreč lahko pridobilo iz javno dostopnih evidenc.

9. Na podlagi povzetih trditev je sodišče prve stopnje v skladu z določilom prvega odstavka 12b. člena ZST-1, ki določa, da premoženje pravne osebe sestavljajo tudi terjatve, pravilno zaključilo, da predlagateljica razpolaga z denarnimi sredstvi ter sredstvi v obliki kratkoročnih poslovnih terjatev v višini 61.067,45 EUR. To izhaja iz bilance stanja za leto 2019 (vpogled na AJPES) in navedb predlagateljice v dopolnitvi predloga.

10. Glede na obstoj denarnih sredstev ter sredstev v obliki kratkoročnih poslovnih terjatev lahko sodišče ugodi predlogu za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse le, če predlagateljica izkaže, da sredstev ne more zagotoviti (npr. terjatev ne more izterjati) oziroma jih ne more zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

11. Predlagateljica v predlogu in dopolnitvi predloga ni podala nobenih trditev o tem, kaj predstavljajo ta sredstva (kakšne so v bilanci zavedene terjatve) in niti ni pojasnila, zakaj jih ne more izterjati ter nameniti za poplačilo sodne takse. Zato sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da navedenih terjatev pri odločitvi ne bi upoštevalo.

12. Predlagateljica v predlogu in njegovi dopolnitvi, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ni z ničemer konkretno pojasnila, zakaj bi bilo njeno poslovanje ogroženo zaradi plačila relativno nizke sodne takse (165,00 EUR). Posplošeno je navedla le, da bi bila s plačilom sodne takse ogrožena njena dejavnost. Takšna posplošena navedba pa za ugoditev predlogu za taksno oprostitev navkljub relativno visokim obveznostim iz naslova kredita in limita ne zadostuje. Predlagateljica bi namreč v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena morala zatrjevati in dokazati, da zaradi plačila sodne takse ne bi zmogla plačevati svojih tekočih poslovnih stroškov. Tako bi morala navesti vsaj višino svojih tekočih poslovnih stroškov, kdaj je bil kredit odobren, razlog za kredit, višina odobrenega kredita, zapadlost kredita, višina obrokov ter pojasniti, kolikšen delež od prejetih nakazil je bil odveden naprej zaradi plačila po zatrjevanih alotmajskih pogodbah. Šele na podlagi teh podatkov bi lahko sodišče presojalo, ali bi plačilo sodne takse ogrožalo njeno poslovanje.

13. Ker torej predlagateljica v predlogu ni navedla pravno odločilnih dejstev in zanje ni predlagala dokazov je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ni izkazala, da sredstev ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti (smiselna uporaba določila 212. člena ZPP). Sodišče namreč skladno z določili ZST-1 ni dolžno samo preverjati in raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja.

14. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP).

15. O pritožbi je odločila sodnica posameznica (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji. 2 Ur. l. RS, št. 37/2008 in naslednji. 3 Glej tretji odstavek 11. člena ZST-1.