8. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je o predlogu Matevža Karnerja, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba dr. Aljoša Dežman, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 8. septembra 2022

sklenilo:

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku z ustavno pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. ZSV 1976/2019 z dne 22. 4. 2020 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik je 13. 11. 2020 prejel sklep Ustavnega sodišča št. U-I-381/20, Up-929/20 z dne 3. 11. 2020 o zavrženju ustavne pritožbe, vložene zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. ZSV 1976/2019 z dne 22. 4. 2020, ki je bila izdana v postopku z zahtevo za sodno varstvo, vloženo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa (Finančna uprava Republike Slovenije), izdan pritožniku in gospodarski družbi MITTO SISTEMI, d. o. o., Ljubljana, in o zavrženju pobude za začetek postopka za presojo ustavnosti Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 36/19 in 66/19 – ZDavP-2). Ustavna pritožba je bila zavržena, ker je bila vložena prepozno.

2.Ustavno sodišče je 12. 4. 2022 prejelo dopis prekrškovnega organa z dne 29. 3. 2022. Iz tega dopisa in iz priloženih listin je razvidno, da je pritožnik po prejemu sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-381/20, Up-929/20 dne 7. 12. 2020 prekrškovnemu organu priporočeno po pošti poslal predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev ustavne pritožbe; da je prekrškovni organ s sklepom št. DT 71010-11357/2019-15 z dne 26. 1. 2021 zavrnil predlog za vrnitev v prejšnje stanje; da je pritožnik zoper sklep prekrškovnega organa vložil zahtevo za sodno varstvo; in da je Okrajno sodišče v Ljubljani v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo s sodbo št. ZSV 513/2021 z dne 18. 1. 2022 sklep prekrškovnega organa odpravilo, ker je po uradni dolžnosti ugotovilo, da prekrškovni organ ni bil pristojen za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in da je za odločanje o njem pristojno Ustavno sodišče. Na tej podlagi je prekrškovni organ Ustavnemu sodišču odstopil predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

3.Pritožnik predlaga vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z ustavno pritožbo zoper sodno odločbo, izdano v postopku z zahtevo za sodno varstvo. Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS), ki vrnitve v prejšnje stanje ne ureja, v prvem odstavku 6. člena določa, da o vprašanjih postopka, ki niso urejena s tem zakonom, Ustavno sodišče glede na pravno naravo zadeve smiselno uporablja določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči. Tudi Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13 in 32/16 – v nadaljevanju ZP-1) instituta vrnitve v prejšnje stanje ne ureja. ZP-1 v 59. členu (ki je umeščen v 9. poglavje, ki ureja postopek z zahtevo za sodno varstvo) med drugim določa, da kolikor v tem poglavju ni drugače določeno, se v postopku z zahtevo za sodno varstvo smiselno uporabljajo določbe pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku. V 15. razdelku 9. poglavja, ki ureja pritožbeni postopek, ni določb o rokih. Je pa v 67. členu ZP-1, ki je umeščen v 10. poglavje zakona (reden sodni postopek), med drugim predpisano, da kolikor s tem zakonom ni drugače določeno, se v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZKP) o rokih. To indicira smiselno uporabo določb ZKP. Ker pa je 15-dnevni subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, določen v 117. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP), ugodnejši kot 8-dnevni rok, določen v prvem odstavku 89. člena ZKP, je Ustavno sodišče upoštevalo 15-dnevni rok iz drugega odstavka 117. člena ZPP, kljub temu da je predmet ustavne pritožbe sodna odločba, izdana v postopku z zahtevo za sodno varstvo. Ob dejstvu, da sta roka določena različno, je namreč treba upoštevati tistega, ki stranke ne prikrajša, tj. daljšega.[1] Enako velja glede objektivnega roka za vložitev predloga; v drugem odstavku 89. člena ZKP je določen objektivni rok treh mesecev od dneva zamude, v tretjem odstavku 117. člena ZPP pa je opredeljen daljši objektivni rok šestih mesecev od dneva zamude.

4.Na podlagi drugega odstavka 117. člena ZPP se mora predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Pritožnik s predlogom ne more uspeti že zato, ker ga ni vložil v tem roku. Za zamudo je namreč izvedel najkasneje 13. 11. 2020, ko je bil njegovemu pooblaščencu vročen sklep Ustavnega sodišča št. U-I-381/20, Up-929/20 o zavrženju prepozno vložene ustavne pritožbe in o zavrženju pobude, predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je na pošto s priporočeno pošiljko oddal šele 7. 12. 2020. Pritožnikov predlog je torej prepozen, zato ga je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 6. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik

Prim. sklepa Ustavnega sodišča št. Up-71/05 z dne 11. 3. 2005 (OdlUS XIV, 40) in št. Up-950/15 z dne 26. 4. 2016.