Jedro

Po spremembi tožbe tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni navedla glede primarnega tožbenega zahtevka, ki je predmet odločitve v izpodbijani sodbi in s tem tudi predmet revizijskega izpodbijanja. V smeri opredelitve vrednosti spornega predmeta v zvezi z zahtevkom, ki je predmet revizijskega preizkusa, je bila pasivna tudi tožena stranka.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženi R. L. na podlagi prodajne pogodbe z drugotoženo ... z dne 11.3.2003 lastnik nepremičnine s parc. št. 385/1 k.o. ..., do deleža 1/2. Zato je toženi stranki .... naložilo, da mora izstaviti za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino in vse potrebne listine, na katerih podlagi se bo na parc. št. 385/1, vpisani pri vl. št. 461 k.o. ..., vknjižila lastninska pravica na ime toženca R. L. do deleža 1/2, ker bo sicer takšno listino nadomestila pravnomočna sodba.

Toženi stranki sta vložili pritožbi, vendar ju je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženi R. L. vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. V zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kranju je namreč že vložen predlog za vpis lastninske pravice na ime toženega R. L. Zato je izdaja listine za vknjižbo lastninske pravice nepotrebna, saj se bo ta vknjižba opravila na podlagi listine, ki je že vložena z zemljiškoknjižnim predlogom.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. O reviziji je že po poteku revizijskega roka podala izjavo, imenovano „odgovor tožene stranke“, tožena stranka ..., s predlogom, naj se vloženi reviziji prvega toženca ugodi.

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je najprej postavila tožbeni zahtevek dajatvene narave, po katerem naj se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kranju dovoli vknjižba lastninske pravice na toženega R. L. Vrednost spornega predmeta v okviru takšnega tožbenega zahtevka je opredelila z zneskom 4.000.000 SIT (16.691,70 EUR). Na glavni obravnavi dne 17.3.2006 pa je tožeča stranka tožbo spremenila tako, da je takšen tožbeni zahtevek uveljavljala le podrejeno, saj je postavila primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je prvi toženec na podlagi prodajne pogodbe z drugotoženo stranko postal lastnik sporne nepremičnine do deleža 1/2, zaradi česar je druga toženka dolžna izstaviti ustrezno, za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino, na ime toženca R. L. Vendar pa tako oblikovanega primarnega tožbenega zahtevka ni vrednostno opredelila.

Sodišče prve stopnje je razsodilo v skladu s primarnim tožbenim zahtevkom, sodišče druge stopnje pa je pritožbi obeh toženih strank proti taki odločitvi zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Revizija, ki jo vlaga toženi R. L., je torej vložena le proti odločitvi v zvezi s primarnim tožbenim zahtevkom, glede katerega pa vrednost spora ni opredeljena.

Zaradi ugotovitve pravice do revizije in s tem presoje njene dovoljenosti v skladu z določbo 367. člena ZPP mora tožeča stranka v tožbi navesti vrednost spornega predmeta. Vendar pa po spremembi tožbe tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni navedla glede primarnega tožbenega zahtevka, ki je predmet odločitve v izpodbijani sodbi in s tem tudi predmet revizijskega izpodbijanja. V smeri opredelitve vrednosti spornega predmeta v zvezi z zahtevkom, ki je predmet revizijskega preizkusa, je bila pasivna tudi tožena stranka.

Po povedanem obvelja, da zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena ZPP) revizija ni dovoljena. Revizijsko sodišče je zato odločilo z njenim zavrženjem v skladu z določbo 377. člena ZPP.