Jedro

Izpodbijana odločba, s katero toženka ugotavlja, da pritožba tožnika zoper sklep upravnega sodišča z dne 8. 7. 2014, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh, je pravilna in skladna z zakonom, vendar iz drugih razlogov od tistih, s katerimi je obrazložena. Sodišče se namreč strinja z ugotovitvijo, da je bila z omenjenim sklepom tožnikova tožba zoper sklep z dne 11. 2. 2014 utemeljeno zavržena kot nedopustna in da zato tožnik, ob upoštevanju zakonske ureditve in ustaljene sodne prakse, nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo, na katero se nanaša njegova prošnja za dodelitev BPP. Temelj za navedeno odločitev pa je v 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z določbami 2. in 3. člena istega zakona, po katerih upravni spor ni dopusten zoper odločitve, ki jih v izvrševanju svojih ustavnih pristojnosti sprejemajo organi sodne veje oblasti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča I U 837/2014-6 z dne 8. 7. 2014 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Iz obrazložitve sledi, da tožnik prosi za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep I U 837/2014-6 z dne 8. 7. 2014, s katerim je bila zavržena njegova tožba zoper sklep Upravnega sodišča I U 120/2014-5 z dne 11. 2. 2014 z obrazložitvijo, da je tožnik zoper sklep z dne 11. 2. 2014 vložil pritožbo, ki jo je Vrhovno sodišče s sklepom I Up 143/2014 z dne 11. 4. 2014 zavrglo kot nedovoljeno, pravnomočne odločitve pa z rednimi pravnimi sredstvi v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati. Pristojni organ ocenjuje, da je bila tožba zoper pravnomočen sklep Upravnega sodišča I U 120/2014-5 z dne 11. 2. 2014 utemeljeno zavržena kot nedovoljena in zato tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo zoper sklep I U 837/2014-6 z dne 8. 7. 2014. Na podlagi 24. člena ZBPP se zato njegova prošnja za dodelitev BPP za vložitev pritožbe kot neutemeljena zavrne.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja. Meni, da je do brezplačne pravne pomoči upravičen, ker je prava neuk in prejemnik socialne pomoči. Pravno pomoč potrebuje za dopolnitev pritožbe in hkrati prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tem upravnem sporu. Sodišče krši zakon, Ustavo in EKČP, ker mu od vsega začetka ne nudi BPP. Meni tudi, da tožena stranka napačno ugotavlja, da nima izgledov za uspeh s pritožbo. Svoje trditve tudi ne obrazloži s tehtnimi argumenti. Zaradi nedopustnega ravnanja odvetnikov, službe za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani in naslovnega sodišča je v nasprotju z ustavnimi jamstvi ostal brez odvetnika, ki bi ga v zadevi pravno zastopal. Tožena stranka je sodišču predložila uprave spise. Odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom, na katerega se sklicuje, vendar iz drugih razlogov od tistih, s katerimi je obrazložena.

Sodišče se namreč strinja, da je bila s sklepom I U 837/2014-6 z dne 8. 7. 2014 tožba tožnika zoper sklep I U 120/2014-5 z dne 11. 2. 2014 utemeljeno zavržena kot nedopustna in da zato tožnik ob upoštevanju zakonske ureditve in ustaljene sodne prakse nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo, na katero se nanaša na njegova prošnja za dodelitev BPP. Je pa navedena odločitev po presoji sodišča utemeljena v 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z določbami 2. in 3. člena istega zakona, po katerih zoper odločitve, ki jih v izvrševanju svojih ustavnih pristojnosti sprejemajo organi sodne veje oblasti, upravni spor ni dopusten. Obravnavano (sodno) odločbo v Upravnega sodišča je zato, kot pravilno poudari že tožena stranka, dopustno izpodbijati izključno s pravnimi sredstvi po določbah ZUS-1. Na podlagi tretjega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo tako finančni položaj prosilca kot tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji prošnje kot pogoji za dodelitev upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.

Tožena stranka v izpodbijani odločbi po presoji sodišča torej pravilno ugotavlja, da pritožba tožnika zoper sklep Upravnega sodišča I U 837/2014-6 z dne 8. 7. 2014, na katero se prošnja nanaša, nima verjetnega izgleda za uspeh. Ugotovitev je v razlogih izpodbijane odločbe obrazložena, zato tožnik tudi ne more uspešno ugovarjati, da je odločitev brez argumentov.

Druge tožbene navedbe so splošne oziroma se na obravnavano zadevo ne nanašajo.

Ker ugovori, ki jih uveljavlja tožnik, po navedenem niso utemeljeni, izpodbijana odločba pa je po zakonu utemeljena iz razlogov te sodbe, je sodišče tožbo na podlagi 3. alinee drugega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se, kot tožniku pravilno pojasni že tožena stranka, na podlagi četrtega odstavka 10. člena ZST-1 v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača. Predlog za dodelitev BPP, ki ga tožnik vlaga hkrati s tožbo, pa je predmet upravnega odločanja v pristojnosti organa za brezplačno pravno pomoč, ki je o predlogu tožnika odločil z odločbo Bpp 280/2014-2 z dne 8. 10. 2014.