Jedro

V konkretnem primeru določbe 6. člena ZPPLPS ni mogoče uporabiti, ker je predlagana vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe za poslovni prostor, ki ni bila sklenjena po določbah Stanovanjskega zakona in Uredbe o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

III. Predlagatelj sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 17.7.2009, Dn. št. 4148/2009, s katerim je višja svetovalka v pravosodju zavrgla predlog predlagatelja za vknjižbo lastninske pravice pri podvl. št. 1877/19 k.o. X., last Mestne Občine Ljubljana, v korist M. O. in vknjižbo hipoteke v korist predlagatelja z obrazložitvijo, da predlagatelj ni dopolnil predloga v skladu s pozivom sodišča. 2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je bila lastninska pravica Mestne občine Ljubljana na nepremičnini zkv. 1877/13, identifikacijski znak nepremičnine: 23.E, 24.E, k.o. X., vknjižena v zemljiško knjigo na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, zato pogodba med Mestno občino Ljubljana. in I. d.d. nikoli ni bila sklenjena in ne obstoji. Edina pogodba, s katero je bila prenesena lastninska pravica na navedenih nepremičninah od prodajalca I. d.d. Ljubljana na kupca M. O., je prodajna pogodba št. 102/90 VA z dne 1.10.1990, ki je bila predložena sodišču prve stopnje. Sodišče bi moralo vpis v zemljiško knjigo opraviti skladno s 6. členom Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka, kar pomeni, da v zemljiškoknjižnem postopku zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1, Uradni list RS, št. 58/2003). Ob upoštevanju določbe 150. člena ZZK-1 je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena ali predznamovana ali se hkrati vknjiži oz. predznamuje pravica, glede katere se bo opravil vpis in če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis. Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo oz. predznambo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika (2. odstavek 150. člena ZZK-1). S to določbo se varuje načelo pravnega prednika, ki je uzakonjeno v 9. členu ZZK-1. Ker v konkretnem primeru podjetje I. d.d. ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, pri kateri se predlaga obravnavani vpis, je prvostopenjsko sodišče pravilno pozvalo predlagatelja, da predloži izvirnik listine, iz katere bo razviden prenos lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika (Mestna občina Ljubljana na podjetje I. d.d.).

5. Zmotno je stališče pritožitelja, da bi moralo sodišče vpis v zemljiško knjigo dovoliti na podlagi 6. člena Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju ZPPLPS, Ur. l. RS, št. 89/99 s spremembami in dopolnitvami), ki določa, da sodišče, ne glede na določbo 17. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 33/95, s spremembami in dopolnitvami) oz. sedanjega 2. odstavka 150. člena ZZK-1, dovoli vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah Stanovanjskega zakona in Uredbe o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA, kar pomeni, da se v primeru prodaje posameznega dela stavbe po določbah SZ šteje, da je oseba iz 2. odstavka 17. člena ZZK oz. 2. odstavka 150. člena ZZK-1 prodajalec iz te pogodbe. Ta določba se na podlagi 2. odstavka 248. člena ZZK-1 še vedno uporablja. Gre za izjemo od načela zemljiškoknjižnega prednika oz. izpostavlja domnevo, da je zemljiškoknjižni prednik tisti, ki je nepremičnino prodal po privatizacijskih določbah Stanovanjskega zakona. V konkretnem primeru pa določbe 6. člena ZPPLPS ni mogoče uporabiti, ker je predlagana vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe za poslovni prostor, ki ni bila sklenjena po določbah Stanovanjskega zakona in Uredbe o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA.

6. Ker pritožbeni razlogi niso podani, v postopku na prvi stopnji pa tudi ni bilo uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

7. Predlagatelj ni upravičen do povračila svojih pritožbenih stroškov. Po 45. členu Zakona o nepravdnem postopku, na katerega napotuje 2. odstavek 120. člena ZZK-1, v zemljiškoknjižnem postopku, ne glede na njegov izid, vsak udeleženec sam trpi svoje stroške.