29. 3. 2012

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Radovljici, na seji 29. marca 2012

odločilo:

Za izvrševanje denarne kazni, ki je bila izrečena s sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici št. Ig 109/98 z dne 19. 10. 1999, je pristojno Okrajno sodišče v Radovljici.

Obrazložitev

A.

1.Okrajno sodišče v Radovljici (v nadaljevanju predlagatelj) je na podlagi prve alineje prvega odstavka 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 40/09 – v nadaljevanju ZCS-1B) predlagalo Carinskemu uradu Sežana začetek postopka davčne izvršbe zaradi izterjave denarne kazni, izrečene na podlagi 33. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10 in 26/11 – v nadaljevanju ZIZ).

2.Carinski urad Sežana se je v zadevi izrekel za nepristojnega in jo odstopil predlagatelju, ker naj za izterjavo denarnih kazni, ki jih izrekajo izvršilna sodišča po ZIZ, ne bi bil pristojen.

3.Predlagatelj vlaga zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti in navaja, da se zaradi smiselne uporabe 178a. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – v nadaljevanju ZPP) pristojnost za izvrševanje denarnih kazni, ki jih izreka sodišče na podlagi ZPP, razteza tudi na izvrševanje denarnih kazni, ki jih izreka sodišče na podlagi ZIZ. Po prvi alineji prvega odstavka 23. člena ZCS-1B sodi izvrševanje denarnih kazni, ki jih izreka sodišče po ZPP, v stvarno pristojnost Carinske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju CURS). Po Uredbi o dopolnitvi Uredbe o določitvi carinskih uradov v Republiki Sloveniji, njihovem sedežu in krajevni pristojnosti (Uradni list RS, št. 48/09) je krajevno pristojen Carinski urad Sežana.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, lahko organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen, zahteva rešitev spora glede pristojnosti po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS).

5.V obravnavani zadevi je nastal spor o tem, ali je za izvrševanje denarne kazni pristojno Okrajno sodišče v Radovljici, ki je denarno kazen izreklo s sklepom na podlagi četrtega odstavka 33. člena ZIZ v zvezi z osmim odstavkom (v času izdaje sklepa je šlo za peti odstavek) 31. člena ZIZ, ali Carinski urad Sežana. Izvršilno sodišče je izreklo denarno kazen, ker se dolžnik ni odzval vabilu na narok, na katerem bi moral navesti podatke o svojem premoženju.

6.V skladu z načelom zakonitosti vsebuje Ustava zahtevo, da se organizacija uprave in njene pristojnosti ter ureditev in pristojnosti sodišč določajo z zakonom (prvi odstavek 120. člena in prvi odstavek 126. člena Ustave). Ustava dopušča zakonodajalcu različne načine zakonodajnega urejanja in ne zahteva, da bi moral zakon za vsako nalogo izrecno določiti, kateri organ je pristojen in kakšna je vsebina njegovih pooblastil. Po stališču Ustavnega sodišča je načelu jasnosti in določnosti predpisov iz 2. člena Ustave kot tudi načelu organizacijske zakonitosti uprave iz prvega odstavka 120. člena Ustave zadoščeno, če se da pristojnost ugotoviti iz vsebine zakonskih določb (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-92/07 z dne 15. 4. 2010, Uradni list RS, št. 46/10).

7.Stvarno pristojnost sodišč določa Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09 in 33/11 – v nadaljevanju ZS). Če zakon ne določa drugače, je za zadeve izvršbe in zavarovanja predvidena pristojnost okrajnega sodišča (3. točka drugega odstavka 99. člena ZS). To ureditev povzema tudi ZIZ, ki v 5. členu za dovolitev izvršbe in zavarovanja določa stvarno pristojnost okrajnega sodišča, če zakon ne določa drugače. Sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, je glede na prvi odstavek 35. člena ZIZ pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi, če zakon ne določa drugače. Torej je ob predpostavki, da zakon ne določa drugače, tudi za izvrševanje denarnih kazni, ki jih izreče sodišče po uradni dolžnosti na podlagi 33. člena ZIZ, pristojno okrajno sodišče. Ker ZIZ glede izvrševanja denarnih kazni ne določa pristojnosti drugega organa, je za odločitev v tem sporu bistveno, ali derogira pristojnost okrajnega sodišča smiselna uporaba 178a. člena ZPP ali ZCS-1B, ki določa stvarno pristojnosti CURS.

8.ZPP v 178a. členu določa, da "denarne kazni, ki jih izreče sodišče na podlagi tega zakona, izvrši na predlog sodišča, ki je izreklo kazen, pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Sklep sodišča o izrečeni denarni kazni se šteje za izvršilni naslov." Dostavek "na podlagi tega zakona" za samo smiselnost zakonske določbe ni bistvenega pomena, saj bi bil citirani člen bralcu razumljiv tudi brez tega dostavka. Zato lahko sklepamo, da je bil dostavek vključen v zakonsko določbo z namenom omejiti domet 178a. člena ZPP le na denarne kazni, ki jih izreče sodišče na podlagi ZPP, ne pa tudi na denarne kazni, ki jih izreče sodišče na podlagi ZIZ, kar pomeni, da v postopkih po ZIZ te določbe ZPP ni mogoče smiselno uporabljati.

9.Tudi iz zakonodajnega gradiva k Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/08 – v nadaljevanju ZPP-D) izhaja, da je bil 178a. člen ZPP predlagan "zaradi večje učinkovitosti izvršbe in s tem tudi večje učinkovitosti in pomena samega izrekanja denarnih kazni, ki jih sodišče izreče na podlagi tega zakona [t. j. ZPP]."[1] Obrazložitev k 43. členu ZPP-D zato tudi taksativno našteva pravno podlago za izrekanje denarnih kazni, in sicer 11. člen (zloraba procesnih pravic), 109. člen (denarne kazni zaradi žaljivih vlog), 241. člen (denarne kazni za priče) in 248. člen ZPP (denarne kazni za izvedence).¸[2]

10.Da bi se pristojnost davčnega organa za izvrševanje denarnih kazni, ki jih izrekajo sodišča na podlagi ZPP, raztezala tudi na denarne kazni, ki jih izrekajo sodišča na podlagi ZIZ, ne izhaja iz ZCS-1B. Prva alineja prvega odstavka 23. člena ZCS-1B je na CURS prenesla naloge v zvezi z opravo davčne izvršbe denarnih terjatev države in samoupravnih lokalnih skupnosti za terjatve iz naslova denarnih kazni po zakonu, ki ureja pravdni postopek, denarnih kazni in stroškov postopka ter odvzema premoženjske koristi po zakonu, ki ureja kazenski postopek, sodnih taks po zakonu, ki ureja sodne takse, in glob ter stroškov postopka, ki jih izreka služba po zakonu, ki ureja prekrške, s 1. julijem 2009. Če bi torej zakonodajalec želel določiti pristojnost Carinske uprave za izvrševanje denarnih kazni, ki jih izrekajo sodišča na podlagi ZIZ, bi to izrecno navedel.

11.Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, da je za izvrševanje denarne kazni, izrečene s sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici št. Ig 109/98 z dne 19. 10. 1999, pristojno Okrajno sodišče v Radovljici.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Sovdat.

mag. Miroslav Mozetič Podpredsednik

[1]Poročevalec DZ, št. 21/08, str. 26.

[2]Prav tam, str. 128.