Jedro

Če izpodbijana sodba glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi, ne odstopa od ustaljene upravnosodne prakse, ni podan pogoj za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revidentka po pooblaščencu dne 22. 9. 2009 vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Zatrjuje obstoj pomembnega pravnega vprašanja, in sicer glede veljavnosti odloka, ki je bil podlaga za kategorizacijo v tej zadevi spornih nepremičnin kot javne ceste. Navaja tudi, da je socialno ogrožena in prebiva v domu ostarelih, ki ji ga doplačujejo otroci, zato bi ji odškodnina za sporne dele parcel olajšala socialno stanje.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Upravne enote Laško z dne 4. 7. 2008. Z odločbo z dne 3. 10. 2008, je tožena stranka zavrnila revidentkino pritožbo zoper navedeno odločbo prvostopenjskega upravnega organa, izdano v obnovljenem postopku, s katero je bila med drugim zavrnjena zahteva za denacionalizacijo nepremičnin, ki danes v naravi predstavljajo del lokalne ceste na parcelah št. ... in ... k.o. A.A., v skupni izmeri 1070 m2. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9.2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

6. V obravnavanem upravnem sporu izpodbijana odločitev upravnih organov temelji na ugotovitvi, da po spornih zemljiščih teče javna cesta, ki je po določbi drugega odstavka 2. člena Zakona o javnih cestah – ZJC javno dobro izven pravnega prometa, zaradi česar je podana ovira za vračanje v naravi po določbi 3. točke prvega odstavka 19. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen, revidentka pa ni postavila nadomestnega denacionalizacijskega zahtevka za plačilo odškodnine v obliki obveznic. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je pri presoji obstoja ovir za vračanje denacionaliziranega premoženja v naravi odločilno stanje v času odločanja o vračanju (npr. U 1147/95 z dne 19. 2. 1999, I Up 821/2003 z dne 9. 2. 2005, I Up 372/2005 z dne 13. 7. 2005, I Up 363/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 535/2006 z dne 6. 9. 2007 in I Up 1092/2005 z dne 9. 4. 2008). Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje od tega stališča ne odstopa, zato vprašanje, ki ga postavlja revidentka in ki se nanaša na veljavnost odloka, ki je bil podlaga za kategorizacijo navedenih nepremičnin kot javne ceste, po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve. Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije iz določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa v tem primeru ni izpolnjen niti pogoj iz določbe 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidentka namreč z navedbo, da bi odškodnina za sporne dele parcel olajšala njeno socialno stanje, ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve. Pri tem je Vrhovno sodišče upoštevalo, da revidentka ni postavila nadomestnega denacionalizacijskega zahtevka za plačilo odškodnine v obliki obveznic, kot tudi, da vrednost spornih zemljišč, kakršna izhaja iz odločbe prvostopenjskega upravnega organa, znaša 1.003,36 DEM oziroma 513,00 EUR.

8. Glede na to, da revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.