Jedro

Tožnik, ki želi sprožiti upravni spor, je dolžan vložiti pritožbo zoper upravni akt, če jo ima na voljo v upravnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1535/2002-2 z dne 20.8.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 5. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 popr. in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrglo tožnikovo tožbo, s katero je izpodbijal odločbo Upravne enote D. z dne 31.7.2002. Z njo je bil na podlagi 18. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95-28/2000) zavrnjen njegov zahtevek za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. V razlogih je navedlo, da po določbi 2. odstavka 1. člena ZUS odloča v upravnem sporu sodišče o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajo državni organi, organi lokalne skupnosti ali druge osebe, ki so nosilci javnih pooblastil. Tožnik pa je tožbo vložil zoper prvostopenjsko odločbo, kljub pravilnemu pravnemu pouku, po katerem je imel možnost pritožbe na drugostopenjski upravni organ. Ker je bila tožba vložena zoper upravni akt, zoper katerega je bila mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena, je tožbo kot nedopustno zavrglo.

Tožnik se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja. V pritožbi navaja, da je drugostopenjski upravni organ z odločbo z dne 8.5.2002 njegovi pritožbi ugodil in odločil, da se zadeva priznanja statusa in pravic žrtve vojnega nasilja vrne prvostopnemu upravnemu organu v ponovni postopek in odločanje. Ker tudi odločba, ki jo je izdal prvostopenjski upravni organ v ponovnem postopku, ni pravilna in ni zakonita, je vložil tožbo zoper njo. Zato meni, da je tožba utemeljena. Ponavlja dejanske okoliščine, s katerimi vsebinsko utemeljuje svojo upravičenost do priznanja uveljavljanega statusa.

Pritožba ni utemeljena.

Med strankama ni spora o tem, da tožeča stranka zoper odločbo organa prve stopnje ni vložila pritožbe. To pa pomeni, da ni izpolnjena ena izmed procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavanje njene tožbe. Po določbi 2. odstavka 4. člena ZUS upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila. Tožnik, ki želi sprožiti upravni spor, je torej dolžan izkoristiti pritožbo zoper upravni akt, če jo ima na voljo v upravnem postopku. Sodišče prve stopnje je zato, po presoji pritožbenega sodišča, pravilno odločilo, ko je na podlagi določbe 5. točke 1. odstavka 34. člena ZUS tožbo tožeče stranke pri predhodnem preizkusu zavrglo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, na podlagi 73. člena ZUS, v zvezi z 68. členom ZUS, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.