Jedro

Izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine se opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari. V tovrstnih primerih se izvršba opravi na način, da se upniku omogoči posest stvari, to pa je, da se mu izroči ključe stanovanja ali stori drugo potrebno, da lahko upnik nemoteno vstopi v stanovanje. Zgolj opustitev rabe, ki jo v pritožbi izpostavljata dolžnika, ne zadošča.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se znesek 356,04 EUR zniža na 311,21 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da mora dolžnik v roku 8 dni, od vročitve sklepa, povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v znesku 356,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obvezanosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

2. Prvi dolžnik in druga dolžnica (v nadaljevanju: dolžnika) pravočasno pritožbeno izpodbijata ta sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

Navajata, da je bilo stanovanje od 1. 10. 2021 prazno oseb in opreme, zato 26. 4. 2022 ni bilo potrebno izvršiti deložacije. Upnik je bil pred deložacijo s strani sodišča obveščen, da je stanovanje prazno oseb in opreme od 1. 10. 2021 ter da dolžnika živita na novem naslovu. Ker deložacija 26. 4. 2021 ni bila potrebna, tudi predmetni izvršilni stroški niso bili potrebni za izvršbo, zato v celoti oporekata stroškovniku izvršitelja tako po opravljenih dejanjih izvršitelja kakor po višini. Navajata tudi, da je menjava ključavnice nerazumno zaračunana, saj se ob prihodu v stanovanje zamenja ključavnica z novo.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o nadaljnjih izvršilnih stroških uporabilo pravilno pravno podlago, ki je podana v petem odstavku 38. člena ZIZ in določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. Neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja opravljajo izvršitelji, če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 7. člena ZIZ). Pri odmeri posameznih postavk stroškov izvršitelja je uporabilo pravilno pravno podlago, t. j. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik).

5. Sodišče prve stopnje je odmerilo stroške izvršitelja za opravljena dejanja izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine po obračunu izvršitelja z dne 29. 4. 2022 in računu št. 65/2022 z dne 29. 4. 2022 v znesku 356,04 EUR. Sodišče prve stopnje je upoštevaje zgoraj navedeno pravno podlago pravilno zaključilo, da so bili stroški izvršitelja za opravljena dejanja v že navedenem obračunu potrebni za izvršbo in jih je pravilno naložilo v plačilu dolžnikoma.

6. Dolžnika neutemeljeno pritožbeno izpostavljata, da deložacija ni bila potrebna za izvršbo iz razloga, ker bilo stanovanje že pred deložacijo prazno oseb in opreme, saj iz poročila izvršitelja o opravi izvršilnih dejanj z dne 29. 4. 2022 izhaja, da se je v stanovanju nahajala slika – umetniško delo „kozolec“ 30x30 cm, kar pomeni, da stanovanje ni bilo v celoti prosto opreme. Poleg tega je pravnomočno dovoljena izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki se opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari (prvi odstavek 221. člena ZIZ). V tovrstnih primerih se izvršba opravi na način, da se upniku omogoči posest stvari, to pa je, da se mu izroči ključe stanovanja ali stori drugo potrebno, da lahko upnik nemoteno vstopi v stanovanje. Zgolj opustitev rabe, ki jo v pritožbi izpostavljata dolžnika, ne zadošča. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila deložacija potrebna in so bili stroški v zvezi z deložacijo potrebni za izvršbo.

7. Dolžnika tudi neutemeljeno pritožbeno izpostavljata, da strošek v zvezi s ključavnico ni bil potreben za izvršbo. Stroški, ki se nanašajo na ključavnico, se namreč skladno z drugim odstavkom 10. člena Pravilnika in drugim odstavkom 114. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja štejejo med izvršilne stroške in se odmerijo v dejanski višini, zato so ob dejstvu, da dolžnika nista upniku prostovoljno omogočila posesti stanovanja, bili potrebni za izvršbo.

8. Sodišče druge stopnje je pri uradnem preizkusu posameznih postavk stroškov izvršitelja in njihove višine ugotovilo, da je sodišče prve stopnje upniku za deložacijo zmotno priznalo 625 točk, saj skladno s prvo alinejo prvega odstavka tar. št. 8 Pravilnika znaša plačilo za izpraznitev nepremičnine in njeno izročitev v posest upniku za stanovanjske prostore 500 točk, upnik pa v priglasitvi stroškov ni zatrjeval, da je izpraznitev trajala več kot dve uri, kar bi sicer skladno z določbami tar. št. 8 Pravilnika omogočalo dodatno plačilo.

9. Ob obrazloženem je torej upnik upravičen do 500 točk za deložacijo in 14,39 EUR za ključavnico. Preostalih postavk stroškov in njihove višine izvršitelja, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo upniku, dolžnika konkretizirano pritožbeno nista izpodbijala, uradni preizkus pa ni pokazal nepravilnosti. Zato je upnik upravičen tudi do 50 točk za seznanitev s spisom, 200 točk za ogled nepremičnine, 20 točk za obračun stroškov, kilometrine v znesku 12,95 EUR, materialnih stroškov v znesku 12,15 EUR in 22 % DDV v znesku 56,12 EUR, kar skupaj znaša 311,21 EUR.

10. Iz navedenih razlogov je pritožba dolžnikov delno utemeljena, zato je sodišče druge stopnje skladno s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s peto alinejo 358. člena ZPP in s 15. členom ZIZ sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da se znesek 356,04 EUR zniža na 311,21 EUR. V preostalem delu pa je pritožbo dolžnikov kot neutemeljena zavrnilo in v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).