Jedro

Ob tem izpostavlja, da je razen nihajne poškodbe vratne hrbtenice z izvinom in nategom cervikalnega predela hrbtenice tožnik utrpel v nezgodi dne 25.4.2000 tudi udarnino glave in posledično posttravmatski psihoorganski sindrom, kar kaže, da obravnavana nepremoženjska škoda presega škode iz običajnih - najpogostejših nihajnih poškodb vratne hrbtenice.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se tako spremeni, da glasi: "Tožena stranka je dolžna plačati tožniku na TRR njegovega pooblaščenca odvetnika, odprt pri, odškodnino v znesku

800.000,00 (osemsto tisoč 00/100) SIT z zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 do 27.6.2003 po 13,5 % obrestni meri, od

28.6.2003 do 16.11.2004 po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, od 17.11.2004 do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter mu povrniti pravdne stroške v znesku 275.950,00 (dvesto petinsedemdeset tisoč devetsto petdeset 00/100) SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.11.2004 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo.

V presežku se v obrestnem delu tožbeni zahtevek zavrne." V ostalem se pritožba zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku njegove pritožbene stroške v znesku 75.060,00 (petinsedemdeset tisoč šestdeset 00/100) SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.7.2006 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvo sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu toženka za nepremoženjsko škodo iz škodnega dogodka dne 25.4.2000 plača 900.000,00 SIT odškodnine s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od

6.6.2001 dalje do plačila in mu povrne pravdne stroške.

Tožniku je naložilo, da povrne toženki 9.600,00 SIT njenih pravdnih stroškov.

Tako sodbo izpodbija tožnik v celoti iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Povzema ugotovitve o obsegu tožniku nastale nepremoženjske škode in ocenjuje, da mu je sodišče iz vsake od odškodninskih postavk prisodilo prenizko odškodnino, glede na posledice poškodb zlasti iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti. Predlaga, da se tožbenemu zahtevku na pritožbeni stopnji ugodi v celoti.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba je delno utemeljena.

Pregled zadeve na pritožbeni stopnji ni pokazal po uradni dolžnosti upoštevnih procesnih kršitev (člen 350/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP), pač pa glede na v izpodbijani sodbi ugotovljeno dejansko stanje sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da je tožniku prisojena odškodnina iz vseh uveljavljanih postavk prenizka, kar je narekovalo delno spremembo izpodbijane sodbe zaradi uskladitve z določbami materialnega prava iz členov 200 in 203 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR v zvezi s členom 1060 Obligacijskega zakonika - OZ in primerljivo sodno prakso.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi obširno povzema tako izpovedbo tožnika kot stranke kot mnenje izvedenca za nevrologijo in psihiatrijo, kar vse povzema tudi pritožbeno sodišče. Ob tem izpostavlja, da je razen nihajne poškodbe vratne hrbtenice z izvinom in nategom cervikalnega predela hrbtenice tožnik utrpel v nezgodi dne 25.4.2000 tudi udarnino glave in posledično posttravmatski psihoorganski sindrom, kar kaže, da obravnavana nepremoženjska škoda presega škode iz običajnih - najpogostejših nihajnih poškodb vratne hrbtenice. Tožnik je bil 4 dni hospitaliziran, nato se je zdravil ambulantno, trpel je hude telesne bolečine 1-2 dni, lahke stalne 3 - 4 tedne, občasne lažje pogosto prva dva do tri mesece, nato pa trajno občasne telesne bolečine.

Prejemal je injekcije in druga zdravila, opravil dodatne specialistične preiskave, obiskoval psihoterapevta, nosil Schantzovo ovratnico, zdravljenje je bilo končano dne

23.1.2002, a je še kasneje jemal zdravila. Upoštevaje v času zdravljenja nastalo škodo iz naslova telesnih bolečin in dejstvo, da bo ob škodnem dogodku 25-letni tožnik tudi v bodoče trpel občasne telesne bolečine, se pokaže kot primerna odškodnina iz tega naslova znesek 600.000,00 SIT, zato je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo, za nadaljnjih 100.000,00 SIT iz tega naslova pa jo je kot neutemeljeno zavrnilo.

Glede na ugotovitve izvedenca je utemeljena tudi pritožbena graja o prenizko odmerjeni odškodnini za strah. Intenziven primarni je bil kratkotrajen, med hospitalizacijo je bil tožnik zaskrbljen za izid zdravljenja, ta sekundarni strah je trajal še mesec dni po odpustu iz bolnišnice in je nato popuščal. Vendar je bil tožnik hospitaliziran, zdravljenje pa je trajalo vse do 23.1.2002, zato je pritožbeno sodišče odškodninskemu zahtevku iz tega naslova ugodilo v celoti, torej odmerilo tožniku za strah še nadaljnjih 50.000,00 SIT odškodnine.

Predvsem pa ima pritožba prav, da je prvo sodišče podcenilo tožnikovo škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti. Zaslišan kot stranka je izpovedal o močnih glavobolih, težavah s koncentracijo, hitrejši utrudljivosti, pogosti razdražljivosti, težavah pri študiju, začasni opustitvi zaposlitve, izogibanju vožnji po cesti, izvedenec pa je stanje tožnika po končanem zdravljenju objektiviziral in potrdil pogoste glavobole, motnje gibljivosti vratne hrbtenice, bolečine pri predklonu glave, parestezije v četrtem in petem prstu obeh rok, motnje zapomnljivosti, kar je ovira pri študiju, in osebnostne motnje (vzkipljivost, prepirljivost, osamljenost, pomanjkanje občutka veselja), redukcijo sposobnosti za športne aktivnosti in težave pri kontaktiranju z drugimi ljudmi, kar je vse ocenil na 5 % zmanjšanje življenjske aktivnosti. Gre za posledice, ki tožnika ovirajo pri vsakodnevnem življenju in delu, so trajne narave, glede na svojo starost pa bo tožnik zaradi njih trpel po pričakovanju vsaj kakih 50 let. Bodoča škoda v takem obsegu opravičuje iz tega naslova zahtevanih 700.000,00 SIT odškodnine, zato je sodišče druge stopnje tudi to odškodninsko postavko zvišalo, kakor je predlagal pritožnik.

Tožniku na drugi stopnji odmerjena odškodnina znaša skupaj 1,500.000,00 SIT. Ker mu je tožena stranka dne 6.6.2001 že izplačala 700.000,00 SIT, mu dolguje še 800.000,00 SIT.

Tožnik je zahteval, da mu toženka plača od prisojene odškodnine zakonske zamudne obresti od 6.6.2001 dalje (list. št. 45 spisa). Enako je bila zamuda toženke opredeljena že v prvotnem petitu tožnika. Da je prišla v zamudo dne 6.6.2001 toženka v postopku ni ugovarjala, gre pa očitno za dan, ko je na podlagi zdravstvene dokumentacije pred pravdo izplačala tožniku 700.000,00 SIT odškodnine. Ker toženka dnevu zamude ni ugovarjala, je sodišče druge stopnje prisodilo tožniku zamudne obresti, kakor je razvidno iz izreka te sodbe, v skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS z dne 26.6.2002. Presežek tožbenega zahtevka iz naslova zamudnih obresti je zavrnilo kot neutemeljen.

Delna ugoditev pritožbi temelji na točki 4 člena 358 ZPP, v ostalem pa je pritožba kot neutemeljena zavrnjena po členu 353 istega zakona.

Sprememba izpodbijane sodbe je narekovala novo odmero pravdnih stroškov (člen 165/II ZPP v zvezi s členom 154/II istega zakona). Tožnik je v sporu uspel v obsegu 90 %, toženka v obsegu 10 %. Priglašene pravdne stroške tožnika je sodišče druge stopnje v skladu z veljavno Odvetniško tarifo - OT in Zakonom o sodnih taksah - ZST odmerilo na 307.678,00 SIT (ni priznalo pregleda odgovora na tožbo in pregleda izvedenskega mnenja), že na prvi stopnji odmerjeni pravdni stroški toženke pa znašajo 9.600,00 SIT. Upoštevaje uspeh in po vzajemni kompenzaciji dolguje toženka tožniku 275.950,00 SIT pravdnih stroškov.

Tudi v pritožbenem postopku je tožnik uspel v obsegu 90 %, zato mu toženka po členu 165/II ZPP v zvezi s členom 154/II istega zakona dolguje 75.060,00 SIT pritožbenih stroškov, odmerjenih v skladu z OT in ZST.