Jedro

Za ugotovitev pravočasnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje je bistveno vprašanje, kdaj je stranka izvedela za svojo zamudo, in ne, kdaj je izvedela za pravno posledico zaradi svoje zamude (npr. za zavrženje ugovora).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper sklep pravočasno vlaga pritožbo dolžnik in predlaga, da sodišče predloženo pritožbo preuči in dovoli vrnitev v prejšnje stanje ter predlagano izvršbo zavrne in upošteva navedbe, ki jih je dolžnik navedel v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

3. Pritožba je bila vročena upniku, ki nanjo odgovarja po pooblaščencu, predlaga njeno zavrnitev s stroškovno posledico ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo z obrazložitvijo, da je bil sklep o izvršbi dolžniku osebno vročen 23. 1. 2014, v vlogi z dne 14. 3. 2014 pa dolžnik ni pojasnil, zakaj predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni vložil že ob vložitvi ugovora, saj se je glede na navedbe moral zavedati zamude pri vložitvi ugovora že dne 3. 2. 2014, zaradi česar je prišlo do zamude subjektivnega roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Po 117. členu ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ je predlog za vrnitev v prejšnje stanje treba podati pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok, če pa je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje dolžnik v svoji vlogi z dne 15. 3. 2014, ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ni navedel trditev, ki bi kazale na to, kdaj je izvedel za zamudo roka za vložitev ugovora. Pritožbene navedbe, da je bil prepričan, da je ugovor vložil pravočasno, dokler ni spoznal svoje zmote in zamude ob vročitvi sklepa sodišča z dne 3. 3. 2014, so nedopustne pritožbene novote. Dolžnik jih namreč prvič podaja šele v pritožbi, pri tem pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Navedba, da je dejstvo, da se je seznanil z zamudo, povzel tudi v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni utemeljena, saj bi moral v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navesti konkretne in določne trditve, da se je z zamudo roka seznanil šele po prejemu sklepa o zavrženju ugovora, za te navedbe pa bi moral predlagati tudi dokaze. Takih konkretnih trditev v predlogu ni, dokazi, ki pa jih je predlagal v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pa se nanašajo le na razlog za njegovo odsotnost oziroma samo vsebino predlagane vrnitve v prejšnje stanje, ne pa tudi na pravočasnost vložitve tega predloga.

7. Za ugotovitev pravočasnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 15. 3. 2014 je bistveno (le) dejansko vprašanje, kdaj je dolžnik izvedel za zamudo in ne vprašanje o pravnih posledicah, kdaj je torej izvedel za zavrženje ugovora kot posledico zamujenega roka za vložitev ugovora (prim. A. Galič v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2010, str. 497). Glede na to, da je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker dolžnik ni izkazal njegove pravočasne vložitve, za odločitev o pritožbi niso pravno pomembne pritožbene navedbe o dolžnikovi odsotnosti, ki naj bi bila razlog za zamudo roka za vložitev ugovora ter trditve v zvezi s samo terjatvijo, zato se do njih višje sodišče ne opredeljuje.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).