Jedro

Da bi bil upnik stečajne dolžnice ali njen družbenik, pritožnik ne zatrjuje. Njegova pritožba torej ni dovoljena, njena zgoraj navedena dopolnitev pa je poleg tega prepozna, saj je bila vložena po izteku 15-dnevnega roka od izdaje izpodbijanega sklepa. Druga pritožnica zase sicer trdi, da je upnica stečajne dolžnice, vendar tega ne obrazloži niti ne izkaže, poleg tega njena vloga ni podpisana. Zato ni ne dovoljena ne popolna.

Izrek

Zavržejo se pritožba in dopolnitev pritožbe prvega pritožnika ter pritožba druge pritožnice.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlog uvodoma navedene družbe sklenilo, da se nad njo začne stečajni postopek.

2. Pritožbi sta vložila uvodoma navedena fizična oseba in gospodarska družba, tj. (prvi) pritožnik in (druga) pritožnica. Prvi je 20. 8. 2024 vložil še dopolnitev pritožbe.

3. Pritožbi nista dovoljeni, pritožnikova dopolnitev pritožbe je poleg tega tudi prepozna, pritožničina pritožba pa nepopolna.

4. Za postopek zaradi insolventnosti se glede vprašanj, ki z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). To med drugim velja za naslednje določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožba mora med drugim obsegati podpis pritožnika, v postopku s pritožbo pa se določbe o vračanju nepopolnih vlog v popravo (če na primer niso podpisane) ne uporabljajo (4. točka 335. člena in 336. člen ZPP). Na ti dve določbi je bilo v pravnem pouku izpodbijanega sklepa še posebej opozorjeno. Pritožba brez podpisa je nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP). Če je bila vložena po preteku zakonskega roka, ki je v stečajnem postopku 15 dni (prvi odstavek 127. člena ZFPPIPP), je pritožba prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP). In če je ni vložila oseba, ki ima do tega pravico, pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Pritožba, ki ima katerokoli od naštetih pomanjkljivosti, se zavrže (prvi odstavek 351. člena ZPP). Po 55. členu ZFPPIPP so v predhodnem postopku zaradi insolventnosti procesna dejanja up­ravičeni opravljati: 1. predlagatelj postopka, 2. dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj, in 3. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku. Predhodni stečajni postopek se konča s pravnomočnostjo sklepa o začetku stečajnega postopka (sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 292/2018 z dne 8. 6. 2018, 6. točka obrazložitve). Pod posebnimi pogoji smeta pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka vložiti osebno odgovorni družbenik in družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (četrti in peti odstavek 234. člena ZFPPIPP).

5. Iz njegove pritožbe (niti iz drugih delov stečajnega spisa) ni razvidno, da bi prvi pritožnik spadal v krog oseb, ki bi so v tem predhodnem stečajnem postopku upravičene opravljati procesna dejanja, vključno z vložitvijo pritožbe. Da bi bil upnik stečajne dolžnice ali njen družbenik, tudi ne zatrjuje niti kaj takega ne izhaja iz pritožbi priloženih listin. Njegova pritožba torej ni dovoljena (55. člen ZFPPIPP in smiselno uporabljeni četrti odstavek 343. člena ZPP), njena zgoraj navedena dopolnitev pa je poleg tega prepozna (smiselno uporabljeni drugi odstavek 343. člena ZPP), saj je bila vložena (20. 8. 2024) po izteku 15-dnevnega roka od izdaje izpodbijanega sklepa (9. 7. 2024).

6. Druga pritožnica zase sicer trdi, da je upnica stečajne dolžnice, vendar tega ne obrazloži niti ne izkaže, poleg tega njena vloga ni podpisana. Zato ni ne dovoljena ne popolna (55. člen ZFPPIPP in smiselno uporabljeni četrti odstavek 343. člena ZPP ter smiselno uporabljeni tretji odstavek 343. člena ZPP).

7. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišči obe pritožbi in dopolnitev ene od njiju zavrglo (po smiselno uporabljeni 1. točka 365. člena ZPP, ki napotuje na zgoraj navedene določbe 343. člena ZPP).