Jedro

Krivdni odpovedni razlog mora biti časovno opredeljen, navedena mora biti tudi frekvenca kršitev. Če se očitajo kršitve hišnega reda, mora biti priložen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče ugodilo zahtevku za odpoved najemnega razmerja in je odredilo izpraznitev stanovanja v stanovanjski hiši T. ...

Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izpodbija pravilno vročitev tožbe, saj toženec ni vedel za pošiljko in je mnenja, da je mogoče, da je kdo od sosedov iz predalčnika vzel obvestilo o pošiljki. Utemeljenost zahtevka ne izhaja iz navedb v tožbi, saj niso podane pogoste grobe kršitve temeljnih pravil sosedskega prava ali hudo motenje drugih stanovalcev. Očitki se ne nanašajo na uporabo stanovanja, ampak na odlaganje odpadnega materiala. Hišni red ni priložen tožbi, zakon pa kršitev veže na hišni red. Sodba ni obrazložena glede krivdnega odpovednega razloga. Ker ni predložen hišni red, se sodba tudi zaradi tega ne da preizkusiti. Predlaga razveljavitev.

Pritožba je utemeljena.

Razlogi o tem, da je bila tožba pravilno vročena, so pravilni in je v tem delu pritožba neutemeljena.

Utemeljena pa je pritožba v delu, ko zatrjuje, da utemeljenost zahtevka ne izhaja iz navedb v tožbi in da o vseh odločilnih dejstvih, ki jih zahteva materialno pravo, ni razlogov.

Čl. 103/I tč. 5 Stanovanjskega zakona definira krivdni razlog v tem, da najemnik pogosto grobo krši temeljna pravila sožitja, določena s hišnim redom, ali huje moti druge stanovalce.

Iz opomina, na katerega se sklicuje sodišče, ne izhaja v celoti opisan krivdni razlog. Kršitve namreč niso časovno opredeljene, saj se navaja le, da tožena stranka že dlje časa moti stanovalce.

Izraz “že dlje časa” ni opredeljen pojem, in onemogoča oceno, ali gre za pogoste grobe kršitve, saj bi bilo treba kršitve časovno opredeliti (npr. s tedni, meseci, frekvenca motenj itd.).

Poleg tega iz sodbe ni razvidno, kaj določa hišni red, ki je materialno pravna podlaga krivdnega razloga, saj čl. 102/I tč. 5 Stanovanjskega zakona kršitve izrecno veže na določbe hišnega reda. Sodbe res ni mogoče preizkusiti, če ni jasno, katere določbe hišnega reda naj bi tožena stranka kršila.

Zaradi časovne neopredeljenosti zatrjevanih kršitev, tudi ni mogoče oceniti, ali je tožena stranka huje motila druge stanovalce (čl. 103/I tč. 5 Stanovanjskega zakona).

Tako se pokaže, da niso bili podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Sodišče v sodbi ni moglo zapisati vseh odločilnih dejstev iz tožbe, ker jih tožba ne vsebuje. Sodišče bo zato po čl. 108 Zakona o pravdnem postopku najprej zahtevalo od tožeče stranke popravo in dopolnitev tožbe, kajti na osnovi nepopolne tožbe zahtevka ni mogoče niti zavrniti. Sodišče bo torej ravnalo po čl. 273 v zv. s čl. 180 ZPP glede nepopolnosti tožbe. Če bo tožeča stranka tožbo dopolnila, jo bo treba ponovno vročiti toženi stranki v odgovor.

Glede na razveljavitev sodbe bo o pritožbenih stroških odločeno s končno odločbo.