Jedro

Presoja višine odškodnine za mlajšega fanta za precej hudo poškodbo noge.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v delu, v katerem je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke spremeni tako, da se pritožbi tožeče stranke ugodi v celoti in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se njen izrek v odločitvi o glavni stvari v dokončnem besedilu (z upoštevanjem tudi že pravnomočno prisojenih in neizpodbijanih zneskov) glasi: "Toženi stranki morata nerazdelno plačati tožniku 2.701.664,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 42,90 SIT od 1.1.1988 dalje do plačila, od zneska 166,40 SIT od 1.1.1989 do 6.10.1989 po obrestni meri, po kateri so se obrestovale hranilne vloge, vezane brez določenega namena za čas daljši kot eno leto, od 7.10.1989 dalje do plačila pa po 1.čl. Zakona o obrestni meri zamudnih obresti, od zneska 1.455,00 SIT od.1.1.1990 dalje do plačila po 1. čl. Zakona o obrestni meri zamudnih obresti in od zneska 2.700.000,00 SIT od 10.10.1991 dalje do plačila po 1. členu Zakona o obrestni meri zamudnih obresti, vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe." Sodba sodišča druge stopnje se v dajatvenem delu stroškovnega izreka tako spremeni, da morata toženi stranki poleg že pravnomočno prisojenih zneskov nerazdelno tožniku plačati še, brez tožnikove obveznosti plačila 822,00 SIT prvi toženi stranki, 49.196,40 SIT za stroške prvostopenjskega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.584,00 SIT od 10.10.1991 dalje do plačila, od zneska 47.612,40 SIT pa od 19.1.1994 dalje do plačila, in 13.788,00 SIT za stroške pritožbenega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.1.1994 dalje do plačila, vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

Toženi stranki morata nerazdelno tožniku plačati 22.200,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.1.1994 dalje do plačila za stroške revizijskega postopka, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je deloma ugodilo tožbenemu zahtevku ter tožniku prisodilo 1.801.664,30 SIT z zamudnimi obrestmi kot plačilo odškodnine za gmotno in negmotno škodo, ki jo je utrpel v prometni nesreči. Sodišče druge stopnje je deloma ugodilo pritožbi tožnika in prisojeno odškodnino za negmotno škodo zvišalo za 300.000,00 SIT, medtem ko je pritožbo prve tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno. Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi tako, da toženima strankama naloži plačilo odškodnine v celotnem zahtevanem znesku. V reviziji zatrjuje, da sta sodišči v premajhni meri upoštevali, da se je tožnik ves čas zdravljenja, ki se je kompliciralo in ki je trajalo od dneva poškodbe do 28.7.1990, bal za usodo noge. Grozila mu je celo amputacija noge. Prav tako sta sodišči premalo upoštevali, da so posledice hude telesne poškodbe povsem spremenile tožnikovo življenje. Odtrgan je od svojega okolja, ostal je brez družbe vrstnikov. Prikrajšan je za vse športne in rekreativne dejavnosti, omejen je pri gibanju. Zaveda se, da je postal invalid v zgodnji mladosti. Obhajajo ga celo misli na samomor. Povdarja še, da mu v tovarni, kjer je bil zaposlen niso mogli najti drugega ustreznega delovnega mesta.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženima strankama, ki nanjo nista odgovorili (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija je utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da se je zdravljenje poškodovane noge kompliciralo zaradi gnojenja kosti na poškodovanem mestu in dvakratne refrakture levega femorja. Potrebnih je bilo kar pet operacij, pokritje odmrlih delov kože s kožnim transplantantom in vložitev kostnih transplantantov. Tožnikov strah pred dokaj hudimi posledicami poškodbe je bil tako ves čas zdravljenja vsekakor utemeljen. Njegova intenzivnost pa v konkretnem primeru po presoji revizijskega sodišča narekuje ugoditev zahtevku v tem delu v celoti. Zato je revizijsko sodišče zvišalo prisojeno odškodnino za strah še za 100.000,00 SIT. Prav tako je bilo materialno pravo (200. čl. ZOR) zmotno uporabljeno glede odmere pravične denarne odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Upoštevaje nadaljnje dejanske ugotovitve obeh sodišč, tožnik zaradi posledic poškodbe trpi trajne posledice. Tako ne zmore daljše hoje, ne more več hoditi v planine, se ukvarjati z rokometom in smučanjem. Prikrajšan je tudi pri zabavi, saj na zabave ne hodi, ker se boji, da bi se mu kost ponovno prelomila. Vse to pa že bistveno vpliva na kvaliteto življenja. Upoštevaje ob tem še tožnikovo starost po presoji revizijskega sodišča pomeni primerno zadoščenje (1. in 2. odst. 200. čl. ZOR) za to obliko škode odškodnina v znesku zahtevanih 1.500.000,00 SIT. Revizijsko sodišče je tedaj prisojeno odškodnino za negmotno škodo zvišalo še za zahtevanih 600.000,00 SIT.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe (1. odst. 395. čl. ZPP).

Sprememba izpodbijane sodbe pa je narekovala tudi deloma drugačno odločitev o stroških prvostopenjskega in drugostopenjskega postopka (2. odst. 166. in 2. odst. 154. čl. ZPP). Revizijsko sodišče je odločitev o stroških prvostopenjskega in pritožbenega postopka spremenilo le toliko, kolikor se je spremenil uspeh tožeče stranke, ne da bi pri tem moglo posegati v samo odmero teh stroškov in prisojene zamudne obresti. Ker je tožeča stranka v celoti uspela s tožbenim zahtevkom, ji pripada še neprisojenih 22% odmerjenih stroškov prvostopenjskega postopka in 67% odmerjenih stroškov pritožbenega postopka. Prva tožena stranka pa ni upravičena do povrnitve njenih pravdnih stroškov, plačilo katerih je tožniku naloženo s sodbo sodišča druge stopnje. Toženi stranki morata tako tožniku povrniti še 49.196,4 SIT stroškov prvostopenjskega postopka (793,54 tč X 60,00 SIT = 47.612,4 SIT za odvetniške stroške in 1584,00 SIT drugih stroškov prvostopenjskega postopka). Povrniti pa morata tožniku še 13.788,00 SIT pritožbenih stroškov (229,8 tč X 60,00 SIT) in 22.200,00 SIT stroškov revizijskega postopka (370 tč X 60,00 SIT). Ker je tožeča stranka zahtevala plačilo zamudnih obresti od prisojenih stroškov postopka, je revizijsko sodišče odločilo tudi o teh. Pri tem je toženima strankama naložilo plačilo zamudnih obresti od odmere stroškov dalje (t.j. od dneva izdaje sodbe Vrhovnega sodišča), razen glede "drugih" stroškov prvostopenjskega postopka, za katere ne prihaja v poštev 16. čl. Tarife o odvetniških storitvah.