Up-382/02 - 7

14. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A., d. d., Ž., na seji senata dne 28. oktobra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 126/2001 z dne 21. 3. 2002 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1815/99 z dne 15. 11. 2000, z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 36201/0068/98 z dne 20. 10. 1999 in s sklepom Upravne enote Ljubljana, Izpostava Center, št. 362-38/95-441/KC- MP z dne 2. 11. 1998 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper sklep o zavrženju pritožničine zahteve za denacionalizacijo. Zahteva za denacionalizacijo je bila zavržena, ker pritožnica ni izkazala, da bi bila pravna naslednica pravne osebe, ki naj bi ji bilo premoženje podržavljeno in ker nepremičnine, katerih denacionalizacijo pritožnica uveljavlja, niso bile prenesene na drugega uporabnika na podlagi predpisa iz 3. ali 4. člena ZDen ali na podlagi ukrepa državnega organa brez pravnega naslova.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi nasprotuje ugotovitvi, da ni izkazala pravnega nasledstva. S tem, ko je sodišče ugotovilo, da pravna kontinuiteta ni izkazana, naj bi sodišče kršilo načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Zatrjuje tudi, da ji v postopku pred sodiščem ni bilo zagotovljeno enako varstvo pravic (22. člen Ustave) in da je bilo z izpodbijanimi odločitvami kršeno načelo pravne države (2. člen Ustave). Meni, da je pravna naslednica Vzajemne zavarovalnice Ljubljana in da je ob podržavljenju njenega premoženja šlo le za spremembo imena firme v Zavarovalni zavod Slovenije in leta 1946 v Državni zavarovalni zavod FLRJ. Poudarja, da Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (Uradni list RS, št. 44/02 - ZLPZ-1) dokazuje pravno kontinuiteto. Sodišču očita, da ni argumentiralo, zakaj naj bi bila pravna kontinuiteta pretrgana, saj naj bi se sklicevalo le na dejstvo, da je zasebno premoženje prešlo v družbeno premoženje. Ker je bilo premoženje podržavljeno tako pravnim kot fizičnim osebam, naj bi po stališču izpodbijane sodbe nobena pravna oseba razen verskih skupnosti ne mogla uveljavljati pravice do denacionalizacije. S tem naj bi izpodbijana sodba Vrhovnega sodišča zanikala enakost položaja pravnih in fizičnih oseb, kot je bil vzpostavljen po odločbi Ustavnega sodišča št. U- I-25/92 z dne 4. 3. 1993 (Uradni list RS, št. 13/93 in OdlUS II, 23). Meni, da je za pravno nasledstvo pomembno njeno premoženje. Sklicuje se na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, izdano v drugi zadevi, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da je pritožnica ena od pravnih naslednic Vzajemne zavarovalnice.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Ker 2. člen Ustave ne vsebuje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se zgolj nanj pri utemeljevanju ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati. Pritožnica zatrjuje tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, vendar kršitve te pravice z navedbami, s katerimi utemeljuje ustavno pritožbo, ni izkazala.

Pravica do enakega varstva pravic je namreč procesno jamstvo, kršitve procesnih jamstev pa ni mogoče utemeljevati z argumentom, da je odločitev sodišča po vsebini napačna.

5.Zatrjevana kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi bila sicer lahko podana, če bi bila točna trditev pritožnice, da sodišče ni obrazložilo, zakaj naj bi bila pravna kontinuiteta pretrgana. Vendar je ta očitek neutemeljen. Iz obrazložitve Vrhovnega sodišča je namreč razvidno, da je Vrhovno sodišče navedeno ugotovitev oprlo na ugotovitve Upravnega sodišča in Ministrstva za okolje in prostor, da je Vzajemna zavarovalnica kot pravna oseba v zasebni lasti prenehala delovati, da je prišlo do spremembe te pravne osebe v Državni zavod, njeno premoženje pa je prešlo v splošno ljudsko premoženje. Glede na navedeno v 3. točki obrazložitve tega sklepa pa Ustavno sodišče ne more preverjati pravilnosti izpodbijane ugotovitve.

6.Kršitve pravice do enakega varstva pravic pritožnica tudi s sklicevanjem na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, izdano v drugi zadevi, ne izkaže. Za kršitev navedene pravice bi sicer lahko šlo, če bi izpodbijana odločitev odstopala od ustaljene sodne prakse. Vendar odločitev sodišča prve stopnje, na katero se pritožnica sklicuje, tudi če bi šlo za enak dejanski in pravni stan, še ne predstavlja ustaljene sodne prakse.

7.Z navedbami, s katerimi izpodbijani odločitvi očita nedopustno neenakost med fizičnimi in pravnimi osebami glede možnosti uveljavljanja pravice do denacionalizacije, pritožnica zatrjuje kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Tudi ta očitek pritožnice je očitno neutemeljen. Po odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-25/92 imajo pravne osebe res možnost uveljavljati denacionalizacijo, vendar to ne pomeni, da pravne osebe, ki so prevzele pravice in obveznosti predvojnih podjetij oziroma drugih pravnih oseb, že iz tega razloga izkazujejo pravno nasledstvo. Pritožnici bi bila pravica do enakosti pred zakonom lahko kršena, če bi ji pravico uveljavljati denacionalizacijo sodišča odrekla kljub temu, da bi izkazala pravno nasledstvo. Stališče, po katerem pravnega nasledstva pravnih oseb ni mogoče utemeljiti že s tem, da je pravna oseba prevzela premoženje prejšnje pravne osebe, pa je Ustavno sodišče sprejelo v odločbi št. U-I-225/96 z dne 15. 1. 1998 (Uradni list RS, št. 13/98 in OdlUS VII, 7), na katero se izpodbijani sodbi Upravnega in Vrhovnega sodišča tudi sklicujeta. To pa ne pomeni, kot zmotno meni pritožnica, da je ZDen namenjen le vračanju premoženja fizičnim osebam in verskim skupnostim. Pravni red namreč pozna več vrst pravnih oseb, ne le gospodarske družbe, ki imajo med svojimi sredstvi premoženje podržavljenih gospodarskih subjektov. Glede na navedbe v ustavni pritožbi, Ustavno sodišče pojasnjuje še, da upravičenke do denacionalizacije niso "podržavljene" pravne osebe same zase. Razlaga ZDen, za katero se pritožnica zavzema, niti ni logična, saj bi pomenila, da bi bila pravna oseba upravičena dobiti tisti del premoženja, ki po podržavljenju ni prešel med "njena" sredstva (tj. državno oziroma splošno ljudsko premoženje, kasneje družbeno lastnino, v upravljanju pravne osebe) kot drugo podržavljeno premoženje. Zato ZDen v 13. členu določa, da so upravičenci do vrnitve premoženja osebnih in kapitalskih družb njihovi delničarji oziroma družbeniki, kot je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo že Vrhovno sodišče. Kolikor so bili ti prejšnji lastniki pravne osebe, so seveda lahko upravičenci, če izpolnjujejo kriterije za priznavanje statusa denacionalizacijskega upravičenca (9.a člen ZDen). Pravne osebe, v katere premoženju so sredstva oziroma premoženje podržavljenih podjetij oziroma drugih gospodarskih subjektov (51. člen ZDen), pa so zavezanci za vrnitev podržavljenega premoženja (stvari ali kapitala).

8.Ker z izpodbijanimi upravnimi in sodnimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Jožetu Tratniku, ki je bil v zadevi izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan