Jedro

Javni razpis je v zvezi z bonitetno oceno in finančnimi kazalniki jasno določil, da so za oceno posameznega vlagatelja relevantni podatki iz letnega poročila za leto 2019. Do univerzalnega pravnega nasledstva med prenesenim podjetjem in tožnico je prišlo s sklenitvijo pogodbe o prenosu podjetja na prevzemno družbo dne 26. 6. 2020, torej po koncu leta 2019. Morebitni pozitivni učinki pripojitve na finančno stanje tožnice so posledično nastopili šele po letu 2019, ki je relevantno obdobje za oceno tožničine vloge za pridobitev kredita.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (v nadaljevanju tožena stranka) sklenil, da se vloga tožnice dana na javni razpis toženke P7C 2020 COVID – Krediti za blažitev posledic epidemije SARS–CoV–2 na gospodarstvo (Ur. l. RS, št. 107/20 in spremembe) – v nadaljevanju javni razpis ne odobri. V obrazložitvi je tožena stranka navedla, da je tožnica do dne 9. 10. 2020 vložila prošnjo za odobritev kredita. Komisija za dodelitev sredstev je ocenila njeno vlogo na podlagi meril za izbor upravičencev ter ji dodelila 35 od 100 možnih točk, kar je manj od zahtevanih 50. Vloga je bila ocenjena na podlagi šestih meril, skladnih z razpisno dokumentacijo. Pri merilu števila zaposlenih je tožnica prejela 10 točk, ker načrtuje ohranitev števila zaposlenih, pri merilu bonitetne ocene je prejela 25 točk, ker ima na podlagi letnega poročila za leto 2019 bonitetno oceno SB7, pri merilu finančnega kazalnika (kapital/obveznosti do virov sredstev x100 je prejela 0 točk, ker je imela v letu 2019 negativni kapital v višini -4.087 EUR, pri merilu finančnega kazalnika kredit/čisti prihodki od prodaje je prejela 0 točk, ker je zaprosila za 25.000 EUR kredita, v letu 2019 pa je dosegla čiste prihodke od prodaje v višini 18.068 EUR, zaradi česar je bila vrednost kazalnika 1,4, pri finančnem kazalniku prosti kreditni limit (PKL) je prejela 0 točk, ker iz priloženega obrazca S.BON-1 izhaja, da ima negativen PKL v višini -20.000 EUR, pri finančnem kazalniku finančne obveznosti/denarni tok iz poslovanja (EBITDA) pa je prejela 0 točk, saj iz priloženega obrazca S-BON-1 izhaja, da je vrednost tega kazalnika -1,835, saj je tožničin EBITDA negativen in znaša -10.898 EUR.

2. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega predpisa in sicer Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). V obrazložitvi tožbe navaja, da je toženi stranki v upravnem postopku predložila bilance podjetja A. s.p., ki so bile pridobljene na podlagi prevzemne pogodbe, skupaj s pojasnilom o univerzalnem pravnem nasledstvu, do katerega je prišlo z dnevom prevzema. Tožena stranka te dokumentacije v postopku ocenjevanja ni upoštevala, čeprav je bila nanjo pravočasno opozorjena. Tožena stranka je tožnici po telefonu pojasnila, da finančnih podatkov podjetja A. s.p. ne bodo upoštevali, saj to podjetje ni vlagatelj predmetne vloge za dodelitev kredita ter da imajo preveč vlog, da bi se ubadali s tem. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka prekršila drugi odstavek 667. člena ZGD-1, ki določa, da na družbo s prenosom preidejo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem, družba pa kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Tožena stranka bi bila tako dolžna upoštevati vse finančne podatke, tudi tiste, ki se nanašajo na podjetje A. s.p. Če bi to storila, bi bilo tožničini vlogi ugodeno, saj izpolnjuje vse druge pogoje javnega razpisa, ugoditev vlogi pa je odločilnega pomena za finančni obstanek tožeče stranke v tem kritičnem času. Določbo o pravnem nasledstvu vsebuje tudi pogodba o prevzemu z dne 26. 6. 2020, ki jo tožnica prilaga tožbi. Sklepno predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje; zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo zavrne in vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Dodatno navaja, da je Komisija za odobritev sredstev pri obravnavi tožničine vloge ugotovila, da je bila tožnica ustanovljena dne 1. 6. 2018, da je vlogi priložila bonitetno oceno Sbon Ajpes na podlagi letnega poročila za leto 2019, izdelano na dan 4. 9. 2020, da v vlogi za financiranje v točki 6 (finančni podatki) za leto 2020 načrtuje oceno čistega dobička v negativni vrednosti (-23.500 EUR). Splošni pogoji kandidiranja v točki 4.1., alineji e določajo, da mora vlagatelj imeti S-BON-1 (bonitetno oceno Ajpes) na podlagi letnega poročila za leto 2019 z oceno vsaj SB8. Prav tako je v točki 6 (vsebina vloge) kot obvezna priloga zahtevano dokazilo Ajpes o bonitetni oceni S.BON-1 ali eS.BON na podlagi letnega poročila za leto 2019. Tudi v okviru obrazložitve meril v poglavju III (merila za izbor) je jasno določeno, da se za vloge, prispele na javni razpis, upošteva bonitetna ocena na podlagi letnega poročila za leto 2019. Iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da so se pri ocenjevanju tožničine vloge upoštevala merila, ki so bila določena z razpisno dokumentacijo. Prenos podjetja A. s.p. na tožnico se je zgodil v letu 2020 in zato ni mogel imeti vpliva na oceno tožničine vloge, ki je bila v skladu z določili javnega razpisa izvedena na podlagi bonitetne ocene za leto 2019. 4. Tožnica v pripravljalni vlogi navaja, da je tekom upravnega postopka toženo stranko telefonsko obvestila o prevzemu podjetja A. s.p. in jo pozvala, naj tožnico pozive na dopolnitev vloge s finančnimi kazalniki prenesenega podjetja za leto 2019, vendar pa je sogovornica to zavrnila z utemeljitvijo, da gre za drugo podjetje in da ti podatki ne bodo upoštevani. Poudarja, da je v vsa nasledstvena razmerja po prenesenem podjetju stopila dne 26. 6. 2020, vlogo za kredit pa je pravilno vložila dne 8. 10. 2020. Tožena stranka je z neupoštevanjem določil ZGD-1 nezakonito posegla v njene pravice in pravne koristi s tem, ko pri obravnavanju vloge tožnice ni upoštevala vseh pripadajočih finančnih podatkov, tudi tistih, ki se nanašajo na podjetje A. s.p. 5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

7. Med strankama obravnavane zadeve ni sporno, da je bilo na tožnico v letu 2020 na podlagi pogodbe o prenosu podjetja na prevzemno družbo preneseno podjetje A. s.p. (v nadaljevanju preneseno podjetje). Sporno pa je, ali bi morala tožena stranka to upoštevati pri vrednotenju tožničine vloge za odobritev kredita po javnem razpisu P7C 2020 COVID - Krediti za blažitev posledic epidemije SARS-CoV-2 na gospodarstvo.

8. Javni razpis, ki je bil v Uradnem listu RS št. 107/20 objavljen 31. 7. 2020 , v 10. točki (merila za izbor končnih upravičencev) določa, da se popolne in ustrezne vloge, ki izpolnjujejo pogoje kandidiranja, oceni po merilih za izbor končnih upravičencev: (1) število zaposlenih, (2) bonitetna ocena vlagatelja po modelu S.BON (AJPES), (3) finančni kazalniki: a) kapital / obveznosti do virov sredstev, b) kredit / čisti prihodki od prodaje, c) prosti kreditni limit (PKL) / kredit, d) finančne obveznosti / denarni tok iz poslovanja – EBITDA. V isti točki je določeno še, da so podrobno razdelana merila s točkovnikom sestavni del razpisne dokumentacije pod poglavjem „III. Merila za izbor“. V tem poglavju razpisne dokumentacije je pri kriteriju „Bonitetna ocena vlagatelja po modelu S.BON-1 (AJPES)“ navedeno, da se za vloge, prispele na javni razpis, upošteva bonitetna ocena na podlagi letnega poročila za leto 2019. Pri kriteriju „Finančni kazalniki“ pa je navedeno, da se za izračun kazalnikov povzamejo podatki iz letnega poročila za leto 2019. Za presojo bonitetne ocene in finančnih kazalnikov za potrebe javnega razpisa je torej ključno stanje vlagatelja v letu 2019. 9. ZGD-1 v drugem odstavku 667. člena določa, da s prenosom (podjetja na prevzemno kapitalsko družbo) preidejo na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika.

10. Tožnica trdi, da bi morala tožena stranka pri presoji njene vloge upoštevati tudi finančne kazalnike prenesenega podjetja za leto 2019, saj je tožnica njegova univerzalna pravna naslednica. Tožnica torej zavzema stališče, da je bilo stanje družbe, ki se je na razpis prijavila dne 9. 10. 2020 (družba B. d.o.o., tožnica v tem upravnem sporu) v letu 2019 ne samo stanje, ki ga izkazuje letno poročilo družbe B. d.o.o., temveč tudi letno poročilo podjetja A., s.p. To stališče ni utemeljeno. Javni razpis je v zvezi z bonitetno oceno in finančnimi kazalniki jasno določil, da so za oceno posameznega vlagatelja relevantni podatki iz letnega poročila za leto 2019. Do univerzalnega pravnega nasledstva med prenesenim podjetjem in tožnico je prišlo s sklenitvijo pogodbe o prenosu podjetja na prevzemno družbo dne 26. 6. 2020, torej po koncu leta 2019. Morebitni pozitivni učinki pripojitve na finančno stanje tožnice so posledično nastopili šele po letu 2019, ki je relevantno obdobje za oceno tožničine vloge za pridobitev kredita. Določitev meril na način, kot je to storila tožena stranka, sicer odpira možnost, da se je finančno stanje vlagateljev med zaključkom leta 2019 in prijavo na razpis spremenilo, vendar pa zaradi tega ni mogoče zahtevati od tožene stranke, da brez podlage v razpisnih pogojih pri ocenjevanju vlog upošteva morebiten nastop takšnih okoliščin. Pri izvedbi javnega razpisa je namreč ključno enakopravno obravnavanje vseh subjektov, ki se na ta razpis prijavijo, zato kakršnokoli odstopanje od vnaprej določenih meril ocenjevanja vlog ni dopustno, četudi bi v posameznem primeru takšno odstopanje lahko pripeljalo do bolj ažurirane ocene stanja vlagatelja.

11. Glede na vse navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo na podlagi tretje točke prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je odločilo na seji, brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

13. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, v skladu s katerim v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.