Jedro

V spornem primeru gre po vsebini za odškodninski spor družbe z omejeno odgovornostjo proti (nekdanjemu) direktorju za povrnitev denarnih zneskov, ki naj bi si jih dal nezakonito, brez pravne podlage izplačati. To pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo kot specializirano pristojno delovno sodišče, ampak gre za spor med družbo in članom organa upravljanja, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je 22. 8. 2014 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 220.700,00 EUR. Sodišče je 9. 9. 2014 izdalo sklep o izvršbi, ki ga je zaradi vloženega ugovora dolžnika delno razveljavilo s sklepom z dne 14. 10. 2014 in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Krškem. Okrožno sodišče v Krškem se je s sklepom I P 202/2014 z dne 17. 9. 2015 izreklo za stvarno nepristojno z obrazložitvijo, da je bil toženec zaposlen pri tožeči stranki, za odškodninske spore delodajalcev zoper delavce pa je pristojno delovno sodišče. 2. Po pravnomočnosti je zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, Oddelek v Novem mestu, ki je sprožilo spor o pristojnosti. V predlogu navaja, da ima zahtevek družbe proti ustanovitelju, solastniku in direktorju podlago v določbah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS št. 42/2006 in naslednji), konkretno v 263. členu ZGD-1. Za tovrstne spore pa je pristojno sodišče splošne pristojnosti in sicer okrožno sodišče. 3. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

4. Po določbi prvega odstavka 97. člena Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS št. 19/94 in naslednji) sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodišča splošne pristojnosti, specializirana pa le v okviru pristojnosti, ki je z zakonom izrecno določena (drugi odstavek 97. člena ZS). Po b) točki prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004) je delovno sodišče pristojno za odločanje v sporu o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki.

5. Toženec je bil v obdobju, iz katerega izvirajo zatrjevana nezakonita izplačila (brez podlage naj bi si izplačal večje vsote), sicer v delovnem razmerju pri tožeči stranki, vendar v funkciji direktorja. Poslovodna oseba gospodarske družbe, ki je hkrati tudi v delovnem razmerju, ima v gospodarski družbi dvojni položaj: statusnopravni položaj organa družbe in delovnopravni položaj delavca v delovnem razmerju. V načelnem pravnem mnenju z dne 12. 6. 2008 je Vrhovno sodišče v zvezi z odpoklicem članov organov gospodarskih družb zavzelo stališče, da se v sporih med gospodarsko družbo in njenim članom organa upravljanja – direktorjem, ki ima sklenjeno tudi pogodbo o zaposlitvi, lahko pojavljajo tako elementi gospodarskega statusnega spora kot elementi individualnega delovnega spora. To velja tudi za odškodninske spore med gospodarsko družbo in njenim direktorjem, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

6. Zaradi navedene dvojnosti je za določitev stvarne pristojnosti v takem sporu odločilnega pomena vsebina zahtevka. Po prvem odstavku 263. člena ZGD-1 mora član organa vodenja pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe, s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, po drugem odstavku iste določbe pa so člani organa vodenja odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.

7. V spornem primeru gre po vsebini za odškodninski spor družbe z omejeno odgovornostjo (za katero tudi velja citirana določba ZGD-1, kot sicer velja za delniško družbo) proti (nekdanjemu) direktorju za povrnitev denarnih zneskov, ki naj bi si jih dal nezakonito, brez pravne podlage izplačati v letih od 2007 do 2010. To pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo kot specializirano pristojno delovno sodišče, ampak gre za spor med družbo in članom organa upravljanja, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Za naravo oziroma vsebino spora je dejstvo, da je bil toženec tudi v delovnem razmerju s tožečo stranko, nepomembno (1). Po 2. točki prvega odstavka 482. člena ZPP veljajo v sporih med družbeniki, družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb, pravila o postopku v gospodarskih sporih. V gospodarskih sporih po določbi 6. točke drugega odstavka 32. člena ZPP sodijo okrožna sodišča. 8. Glede na navedeno je na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 6. točko drugega odstavka 32. člena ZPP Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

(1) Enako je Vrhovno sodišče odločilo že v zadevah VIII R 15/2010 z dne 14. 9. 2010 in VIII R 14/2015 z dne 13. 7. 2015