Jedro

Glede na to, da je tožeča stranka vložila tožbo zoper isto toženo stranko v zvezi z isto odločbo in prav tako glede 2. in 3. točke izreka odločbe, o kateri je bilo že odločeno, sodišče ne more o vsebinsko isti zadevi ponovno odločati, saj je ugotovilo, da je o stvari že pravnomočno razsojeno, kakor tudi, da tožeča stranka iz tega postopka zaradi navedene odločitve nima več pravnega interesa.

Tožeča stranka več nima pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost izdane upravne odločbe, ki je že bila odpravljena, na kar je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Predlog za plačilo stroškov strank z interesom A.A., B.B., C.C. in D.D., se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v 1. točki izreka odpravila odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 301d-13/94-329 z dne 31. 7. 2009. V točki 2 je odločila, da je zavezanec Slovenski državni holding d.d. dolžan skrbniku za posebni primer za upravičenca E.E. roj. dne... v ..., ..., umrlega dne 17. 1. 1955, državljana SR Slovenije in jugoslovanskega državljana od dne 28. 8. 1945 dalje izročiti odškodnino v obveznicah družbe v višini 631.364,41 EUR v roku treh mesecev od pravnomočnosti te odločbe za podržavljene nepremičnine parc. 32/3 k.o. ... (po preoštevilčenju parcele 2567, 2568 in 2569 iste k.o.), ki ustreza lastninskem deležu na nepremičnini do 119/144. V 3. točki izreka je tožena stranka zavrnila zahtevo za denacionalizacijo podržavljene nepremičnine parc. 32/3 k.o. ... (po preoštevilčenju parc. 2567, 2568 in 2569 iste k.o.), v odškodnini v obveznicah Slovenskega državnega holdinga d.d. (v nadaljevanju SDH) v višini 132.639,58 EUR, ki ustreza lastninskemu deležu na nepremičnini 25/144. V 4. točki izreka je zavrnila zahtevo za vrnitev parcele 32/3 k.o. ... v naravi ter za vzpostavitev lastninskega deleža na osnovnem kapitalu podjetja F. d.d., ki ga predstavlja 23.989 rednih delnic z oznako ... ali denarno izplačilo povprečne borzne cene za 23.989 rednih delnic z oznako ... na dan izplačila. V 5. točki izreka je določila skrbnika za posebne primere g. dr. G.G., upravičencu pok. E.E., ter v 6. točki ugotovila, da zahteve za povračilo stroškov pritožbenega postopka niso bile vložene.

2. Predmet izpodbijane denacionalizacijske odločbe je skladišče X. parc. št. 32/3 k.o. ... (danes parc. št. 2567, 2568 in 2569 k.o. ... – trgovski objekt Y.), ki je bilo podržavljeno E.E. Slednji ni bil poročen in ni zapustil potomcev, imel je sestro H.H. ter brate I.I., J.J. in K.K. Postopek denacionalizacije se je začel na zahtevo sedaj pokojnih nečakinj prejšnjega lastnika L.L. in M.M. Po njuni smrti so kot udeleženci v postopku sodelovali ostali pravni nasledniki upravičenca.

3. V obravnavani zadevi tožeča stranka s predmetno tožbo v upravnem sporu izpodbija odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi v točki 2 in 3 izreka. Odločitev tožene stranke izpodbija zaradi napačne uporabe materialnega prava, ker tožena stranka ni spoštovala pravnih stališč Vrhovnega sodišča RS izraženih v revizijski odločbi opr. št. X Ips 200/2014, I Up 18472014, z dne 18. 8. 2016. Tožena stranka je v zadevi odločila trikrat in vsakič sprejela drugačno odločitev, nazadnje v nasprotju z napotili Vrhovnega sodišča RS. Tožeča stranka predlaga, da se 2. in 3. točka izpodbijane odločbe odpravi in odloči o stvari.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je v zadevi opr. št. I U 1314/2017 posredovala upravni spis ( dopis z dne 20. 7. 2017).

5. Stranke z interesom A.A., B.B., C.C. so po svojem pooblaščencu N.N., odvetniku iz ..., vložile odgovor na tožbo in se strinjajo s tožnikom, da bo tožena stranka pri določitvi odškodnine za podržavljene nepremičnine E.E. morala upoštevati oporoko slednjega z dne 20.4.1954 in bi morala višino odškodnine določiti v polnem znesku vrednosti podržavljenih nepremičnin, torej v znesku 764.004,02 EUR brez odbitka vrednosti, katerega so prejeli podpisniki sporazuma z družbo F. d.d., saj podpisniki sporazuma niso oporočni dediči. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in samo na podlagi listin v spisu odloči o višini odškodnine v obveznicah družbe v višini 764.004,02 EUR.

6. Stranka z interesom D.D. je po pooblaščenki odvetnici mag. O.O. odgovorila na tožbo, in sicer da je že sama vložila tožbo zoper 3. točko izpodbijane odločbe. Prav tako se strinja, da je pok. upravičenec upravičen do celotne odškodnine in da je 3. točka izreka izpodbijane odločbe nezakonita. Ne strinja pa se s tem, da bi šlo za oporočno dedovanje, temveč je treba uporabiti zakonito dedovanje.

7. Stranke z interesom P.P., R.R., S.S. in Š.Š. so po pooblaščencu T.T., odvetniku s ..., nasprotovale tožbi, saj je upravni organ po njihovi oceni ravnal skladno z odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 200/2014 in I Up 184/2015 z dne 18. 8. 2016. 8. G.G., imenovan za skrbnika za poseben primer na predlog vlagateljic zahteve za denacionalizacijo, je navedel, da je njegov interes, da se postopek čim prej konča, in da se dedičem omogoči pridobitev pripadajoče odškodnine, pri čemer ne nasprotuje predlogu tožnika, naj se upravičencu prisodi odškodnina za denacionalizirano premoženje v višini nesporno ugotovljene vrednosti podržavljenih nepremičnin. Na ta način bi upravičenec oziroma njegovi dediči najhitreje prišli do pripadajočega premoženja. Za primer, da sodišče ne bi moglo slediti tožbenemu predlogu upravičenca, pa predlaga, da sodišče napadeno odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

9. Stranki z interesom U.U. in V.V., sta se po svojem pooblaščencu mag. Z.Z., odvetniku iz ..., zgolj priglasili v postopek, o tožbenih navedbah pa se nista izrekli.

10. Zavezanec SDH in tožnik iz zadeve opr. št. I U 1314/2017 je vložil odgovor na tožbo. Navaja, da je SDH že leta 2012 izplačal del odškodnine v višini 164.004,02 EUR na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 4904-3/2008/71 z dne 18.10.2011, ki je postala pravnomočna 11.7.2011. Glede na to je lahko predmet postopka denacionalizacije in tega spora le razlika v višini 600.000,00 EUR. Navaja tudi, da se ne strinja s stališčem Vrhovnega sodišča RS iz sodbe in sklepa opr. št. X Ips 200/2014 in I Up 184/2014 z dne 18.8.2016, ki je glede spornega vprašanja zavzelo stališče, s katerim se SDH ne strinja v celoti in predlagal združitev tožbenih postopkov.

11. Pooblaščenka Ž.Ž. strank z interesom A.B., A.C., P.P., A.D., B.R., D.E., S.S. in ostalih je v spis predložila delni izpisek iz registra.

12. Stranka z interesom X.X. se je po svojem pooblaščencu X.Y. odvetniku iz ... priglasila v postopek, na tožbo pa ni odgovorila.

13. Zoper predmetno izpodbijano odločbo so bile pri Upravnem sodišču RS vložene štiri tožbe, in sicer tožba tožeče stranke dr. Q.Q. v obravnavani zadevi, tožba D.D. opr. št. II U 333/2017 na Upravno sodišče RS, oddelek v Mariboru, tožba tožeče stranke SDH pod opr. št. I U 1314/2017 in tožba F.G. in H.I. pod opr. št. I U 1367/2017 na oddelek Upravnega sodišča v Ljubljani, pri čemer so bile vse tožbe vložene zoper isto toženo stranko Republiko Slovenijo, Ministrstvo za okolje in prostor, s katero je izpodbijana ista zgoraj navedena odločbo.

14. Tukajšnje sodišče, je po vpogledu v vpisnik Upravnega sodišča, oddelka v Ljubljani ugotovilo, da je bilo v zadevi I U 1314/2017 dne 5. februarja 2019 pravnomočno razsojeno, pri čemer je sodišče tožbi delno ugodilo na način, da je v izpodbijani odločbi odpravilo 2. in 3. točko izreka in zadevo v tem obsegu vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek. V preostalem je sodišče tožbo zavrnilo kakor tudi stroškovni zahtevek pooblaščencev strank z interesom D.D., F.G. in H.I. 15. Iz obrazložitve sodbe opr. št. I U 1314/2017 izhaja, da je sodišče – oddelek v Ljubljani, 2. točko in 3. točko izreka izpodbijane odločbe odpravilo, ker dejansko stanje v postopku ni bilo pravilno ugotovljeno ter je bilo posledično tudi napačno uporabljeno materialno pravo, zaradi česar je odločba toženke v 2. in 3. točki izreka nezakonita. V sled navedenega je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v tem delu, odločbo odpravilo in zadevo v istem obsegu, na podlagi tretjega odstavka istega člena, vrnilo toženki v ponovni postopek, pri čemer je upravnemu organu podalo tudi navodila o postopanju v ponovljenem postopku, med katerimi je tudi izvedba morebitne glavne obravnave.

16. V postopku opr. št. I U 1314/2017 je tožnik iz tega postopka po svojem pooblaščencu sodeloval kot stranka z interesom.

17. V skladu z 19. členom ZUS-1 v zvezi s 199. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ima položaj stranke v postopku tudi oseba, ki bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo, to je oseba, ki bi z odpravo akta ali spremembo akta izgubila določeno pravico ali bi bilo poseženo v njen pravni interes. Tako je institut stranske intervencije namenjen uveljavitvi interesov strank kot tretjih v pravdnem postopku, ki ima neposreden ali posreden pravni interes, za uspeh ene od strank. Tretji tako podpira eno od strank, deluje poleg ali namesto nje, vendar v svojem imenu in ne kot strankin zastopnik, pri čemer varuje svoje pravne interese.1 Cilj udeležbe stranke z interesom je zagotoviti celovito, dokončno in pravično rešitev spora, pri čemer je s sodelovanjem stranke z interesom v postopku zagotovljeno spoštovanje in uveljavljanje ustavnih pravic, iz 22. člena in 23. člena Ustave RS, preko katerih se uresničuje tudi načelo pravne države (2. člen Ustave RS), saj pripomore, da sodišča ne izdajajo medsebojno nasprotujočih si sodb.

18. Navedeno pomeni, da ima odločitev v določeni zadevi med tožečo in toženo stranko vpliv tudi na pravni položaj stranke z interesom, saj je imela tožeča stranka iz tega postopka v postopku opr. št. I U 1314/2017 pravico varovati svoj pravni položaj.

19. Glede na odločitev v zadevi opr. št. I U 1314/2017 je tukajšnje sodišče zavrglo tožbo D.D.(v predmetni zadevi, stranke z interesom), s sklepom opr. št. II U 333/2017, z dne 22 . 4. 2020 iz razlogov, na katere se sodišče sklicuje in povzema tudi v obravnavani zadevi:

20. Glede na to, da je po uradnih podatkih tega sodišča tožeča stranka vložila tožbo dne 16. 6. 2017, in sicer zoper isto toženo stranko (Ministrstvo za okolje in prostor) v zvezi z isto odločbo in prav tako glede 2. in 3. točke izreka odločbe, o kateri je bilo že odločeno, sodišče ne more o vsebinsko isti zadevi ponovno odločati, saj je ugotovilo, da je o stvari že pravnomočno razsojeno, kakor tudi, da tožeča stranka iz tega postopka zaradi navedene odločitve nima več pravnega interesa.

21. Sodišče je namreč ob vpogledu v pravnomočno izdano sodbo opr. št. I U 1314/2017 in vsebino spisovne dokumentacije vložene v tem postopku ugotovilo, da je bila v obeh primerih vložena tožba tudi zoper 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe upravnega organa, kar pomeni, da gre za, v tej točki, istovetnost zahtevka in pravno razmerje, o katerem je bilo že odločeno in je tako po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz obravnavane zadeve, pri čemer je sodišče upoštevalo dejstvo, da je imela tožeča stranka iz te zadeve v zadevi opr. št. I U 1314/2017 status stranke z interesom in je v postopku tudi aktivno sodelovala, zaradi česar sodba opr. št. I U 1314/2017 učinkuje tudi zoper tožečo stranko iz tega postopka in je tako sodišče iz tega razloga predmetno tožbo zavrglo.

22. Ker je sodišče v postopku opr. št. I U 1314/2017 odpravilo odločbo upravnega organa, odločitev sodišča v tem postopku ne bi mogla spremeniti dejstva, da je bila odločba upravnega organa odpravljena in zadeva vrnjena upravnemu organu v ponovni postopek in odločanje. Glede na navedeno tukajšnje sodišče meni, da ni več podana pravna korist za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo. Po presoji sodišča namreč tožeča stranka tako več nima pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost izdane upravne odločbe, ki je že bila odpravljena, na kar je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.2 Učinek odpravljene odločbe iz postopka opr. št. I U 1314/2017 po oceni tukajšnjega sodišča namreč glede na to, da je tožeča stranka v tistem postopku tudi sama sodelovala, vpliva tudi na njen pravni položaj kot stranke v tem upravnem sporu, pri čemer je s trenutkom odprave izpodbijane odločbe upravnega organa, glede točke 2. in 3. izreka odločbe, nastopilo pravno stanje, ko o zadevi še ni odločeno. Prav ponovno odločanje v postopku pred upravnim organom in izdaja drugačne odločbe v 3. točki izreka izpodbijane odločbe, pa je pravna korist, ki jo želi s tožbo v tem postopku doseči tožeča stranka. Glede na to, da je bila točka 2. in 3. ter ta del izpodbijane odločbe upravnega organa že odpravljena, je sodišče v tem upravnem sporu ne more odpraviti še enkrat in je zato, v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS – 1, odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

K točki II.:

23. Glede na dejstvo, da je sodišče tožbo v predmetni zadevi zavrglo je odločilo, da se stroški strank z interesom zavrnejo v skladu s 155. členom ZPP v zvezi s 22. členom ZUS-1, saj sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Vloge strank z interesom vsebinsko niso v ničemer doprinesle k odločitvi sodišča glede predmeta tožbe in vpliva na izid postopka. Sodišče mora namreč v skladu s 155. členom ZPP pri presoji potrebnih stroškov za pravdo odločati po skrbni presoji vseh okoliščin, zato je odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.

24. Ostale stranke z interesom stroškov niso priglasile, zaradi česar sodišče o njih tudi ni odločalo.

1 Smiselno enako izhaja iz Komentarja k 199. členu ZPP, str. 265-270. 2 Smiselno enako izhaja iz sodbe Upravnega sodišča U 436/2006, z dne 23. 10. 2006.